Učna pot v krajinskem parku Radensko polje

Z meddržavnim projektom so postavili usmerjevalne in informativne table, manjšo brv in razgledno ploščad.
Fotografija: Za lažje premagovanje krajše strmine so na trasi postavili tudi stopnice. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje
Odpri galerijo
Za lažje premagovanje krajše strmine so na trasi postavili tudi stopnice. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje

Pri Centru za ohranjanje narave Žabja hiša v Mali Račni so ob zaključku mednarodnega projekta Zagon odprli učno pot na Radenskem polju. Učno pot v dolžini dobrih treh kilometrov so uredili po večinoma že urejenih poteh, zato so bili posegi v naravo zanemarljivi. Obiskovalci Radenskega polja se bodo zdaj lahko seznanili z naravovarstvenimi vsebinami in značilnostmi tega območja.

Učna pot vključuje vsebine, vezane na habitat mokrotnih travnikov, poplavne gozdove, močvirsko logarico ter druge ogrožene in zavarovane vrste, ki živijo na tem zavarovanem območju, le streljaj od Ljubljane. Z vzpostavitvijo učne poti bodo usmerili obiskovalce na manj občutljiv del območja in tako zaščitili druge dele. Pogodbena vrednost izvedbe projekta znaša dobrih 170.000 evrov (z DDV). Projekt Zagon so sofinancirale Islandija, Lihtenštajn in Norveška s finančnimi sredstvi mehanizma EGP (Evropski gospodarski prostor) v višini 1,2 milijona evrov.

Ob poti so postavili usmerjevalne in informativne table. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje
Ob poti so postavili usmerjevalne in informativne table. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje

Namen projekta je povečati odpornost ekosistemov, ki jih ogrožajo podnebne spremembe. Lani je v Grosuplju pod geslom Mali koraki za naravo – s pogledom naprej za skupnost potekala mednarodna konferenca v okviru projekta Zagon. Dogodka se je med drugim udeležila tudi Trine Skymoen, veleposlanica Kraljevine Norveške na Madžarskem za Slovenijo.

Od Šice do mejice

Pot se začne pri Žabji hiši v Mali Račni, ki stoji na idiličnem otočku, tik ob izviru vodotoka Šica, ter se čez Veliko Račno in Kopanje nadaljuje do poplavnega gozda, ki je približno 300 metrov severovzhodno od Kopanja. Speljana je tudi mimo kopanjske cerkve in Marijinega studenčka. Ob poti so postavljene usmerjevalne in informativne table. Za prečkanja potoka Šica pri Žabji hiši, v kateri je bil v nekdanji skupni državi Jugoslaviji opremljen center tajne obveščevalne službe, je bila sprva predvidena postavitev brvi, vendar so se kasneje odločili, da je ne bodo postavili, zato so del poti speljali po pločniku.

Ob poti pa so postavili razgledno ploščad in proti koncu učne poti, imenovane Od Šice do mejice tudi manjšo brv. Obiskovalci se bodo odslej lahko sprehodili po delu Radenskega polja, za katerega je vlada pred dobrimi dvanajstimi leti sprejela uredbo o Krajinskem parku Radensko polje, s katerim je bilo zavarovano 15 kvadratnih kilometrov veliko območje jugovzhodno od Grosuplja. Februarja leta 2012 pa je območje z odlokom zavaroval še grosupeljski občinski svet. Krajinski park Radensko polje je tako prvo širše zavarovano območje narave v Sloveniji, ki sta ga zavarovali tako grosupeljska občina kot tudi država.

Projekt za krepitev meddržavnih odnosov

Poleg vodstva grosupeljske občine, z županom Petrom Verličem na čelu, se je slovesnosti ob nedavnem odprtju nove pridobitve udeležila tudi Jadranka Plut, vodja sektorja za finančne mehanizme na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Ob tej priložnosti je povedala, da takšni projekti med drugim prispevajo tudi h krepitvi odnosov med Slovenijo, Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško. Projekt Zagon, ki se konec tega meseca tudi zaključuje, je bil namenjen ohranjanju gozdov in mokrišč, za katere je značilen velik prispevek k blaženju podnebnih sprememb.

Slovesnosti ob nedavnem odprtju učne poti se je udeležila tudi Jadranka Plut z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje
Slovesnosti ob nedavnem odprtju učne poti se je udeležila tudi Jadranka Plut z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. FOTO: Jana Roštan/občina Grosuplje

Vsa izbrana projektna območja spadajo pod Naturo 2000; njene kvalifikacijske vrste in habitatni tipi so v neugodnem ohranitvenem stanju in so v zadnjih desetih letih zaradi podnebnih sprememb utrpeli veliko škodo. »Zaradi pomembne vloge biotske raznovrstnosti pri trajnosti in vzdržnosti našega planeta in življenja na njem je nadaljnja podpora tovrstnih projektov ključna,« je poudarila Jadranka Plut.

Komentarji: