Sem stara, zelo stara, a nisem neumna
Maria Branyas Morera je tudi po Guinnessovi knjigi rekordov najstarejša prebivalka našega planeta. To je sicer »neuradno« postala že pred slabima dvema tednoma, ko je preminila sestra André oziroma Lucile Randon, 118-letna Francozinja, ki je titulo zgledno nosila približno osem mesecev.
Njena naslednica ima 115 let, naslednji rojstni dan bo praznovala 3. marca. Kakšno je njeno življenjsko vodilo, razkriva že opis na njenem računu na twitterju: Sem stara, zelo stara, a nisem neumna. V seriji tvitov, ki jih je objavila, odkar je postala najstarejša zemljanka, je izrazila hvaležnost, čeprav so bili ti dnevi tudi precej stresni. Zato je sporočila, da intervjujev ne bo več dajala, ob novici o razglasitvi v omenjeni svetovni knjigi rekordov pa je zapisala le, da ji bodo ob tem posebnem dogodku v domu za ostarele Residència Santa María del Tur v Kataloniji v prihodnjih dneh pripravili praznovanje. »Potrebujem mir in spokojnost,« je tvitnila. »Ne želim, da bi se vsakdanje življenje stanovalcev ali osebja, ki skrbi za nas, spremenilo.«
V omenjenem domu za ostarele živi 22 let, sicer pa se je 115-letna Španka rodila v Združenih državah Amerike, natančneje v San Franciscu, le leto po tem, ko so njeni starši emigrirali čez lužo leta 1906. Kmalu se je družina preselila v Teksas, nato v New Orleans, kjer je Marijin oče, ki je delal kot novinar, ustanovil časnik v španskem jeziku Mercurio.
A posel očitno ni stekel, kmalu je bankrotiral, bil je tudi čedalje slabšega zdravja, zato se je družina leta 1915 odločila, da se vrne v Katalonijo. To potovanje jo je za vselej zaznamovalo; zaradi navzočnosti nemške vojske v Atlantskem oceanu so potovali z ladjo mimo Kube in Azorskega otočja. Ko se je Maria na tej ladji igrala z brati in sestrami, je nesrečno padla z zgornje palube, zaradi česar je izgubila sluh v enem ušesu. Na poti je zaradi tuberkuloze umrl tudi njen oče, zato se je družina v precej nesrečnih okoliščina vrnila v Barcelono.
V njenem življenju se je zgodilo za svet mnogo prelomnih dogodkov; strahotni svetovni vojni, v njeni domovini je divjala državljanska vojna, med katero je delala kot medicinska sestra. Preživela je tudi dve pandemiji, v zadnji je bila okužena in je tako tudi ena najstarejših ljudi, ki so preboleli covid-19. Takrat je za The Observer opozorila, da so starejši ljudje v tej pandemiji pozabljeni. »Vse življenje so delali, žrtvovali svoj čas in svoje sanje za današnjo kakovost življenja,« je dejala, zato si zaslužijo boljše slovo od življenja, kot so ga doživljali med pandemijo.
Maria Branyas Morera ima tri otroke (eden je že pokojni) in enajst vnukov. Poročena je bila z zdravnikom Joanom Moretom; kot medicinska sestra je bila vrsto let tudi njegova asistentka. Njen mož je umrl leta 1976, v osemdesetih letih pa si je vdova vzela čas za potovanja in druge konjičke, kot sta šivanje in branje. V dom za ostarele se je preselila leta 2000, ko je zbolela zaradi pljučnice, je o njenem življenju pisal El Mundo. Ko si je opomogla, je sostanovalcem večkrat zaigrala na klavir, obiskovala je tudi telovadbo in druge aktivnosti. Sicer pa živi preprosto življenje, nikoli se ni vdajala razvadam, kot sta tobak in alkohol, svojo dolgoživost pa pripisuje predvsem zdravju in dobrim genom.
