Inertne odpadke selijo na občinske parcele
Občina Komenda kot upravljavka odlagališča je skladno z novim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) vendarle začela ekološko sanacijo inertnih odpadkov v suhadolski jami. Gre za projekt z dolgo brado, saj bi vsa zapiralna dela skladno z inšpekcijsko odločbo morala biti končana davnega leta 2009. Zaprtje tega odlagališča je tudi predmet sodbe evropskega sodišča z novembra 2018. V njej je obravnavanih 21 odlagališč odpadkov, od katerih je 20 že zaprtih, zapiralna dela je treba izvesti le še na odlagališču Suhadole.
Suhadolska jama bi morala biti ekološko sanirana leta 2009.
Podjetja zadovoljna s selitvijo odpadkov z njihovih zemljišč.
Kandidat za župana je očital direktorici občinske uprave konflikt interesov.
Potrjena rekonstrukcija odlagališča določa odstranitev inertnih odpadkov s petih parcel (te so v lasti podjetij) in njihov prenos na štiri občinske parcele. Upravljavec odlagališča mora na zemljiščih, s katerih bo odstranil odlagališče odpadkov, zaradi vzpostavitve zadovoljivega stanja okolja, glede na novo predvideno rabo teh zemljišč, zagotoviti tudi ukrepe skladno z veljavnim občinskim prostorskim aktom, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Občina bo morala na odlagališču deset let izvajati obratovalni monitoring. Po načrtu zapiranja odlagališča Suhadole bodo odkopane odpadke po pregledu in izločitvi morebitnih neprimernih odpadkov vgrajevali v vodoravnih slojih po 50 centimetrov ter jih sproti utrjevali, sledila bosta njihovo prekrivanje in zatravitev. V zemljo je zakopanih približno 65.000 kubičnih metrov inertnih odpadkov oziroma 105.000 ton. Za zaprtje odlagališča je komendska občina podpisala pogodbo z litijskim podjetjem Resal, ki bo dela »na ključ« do konca januarja opravilo za 872.000 evrov z DDV.
105.000
ton inertnih odpadkov je v suhadolski jami
Z občine je skrbnica pogodbe postala Majda Ravnikar, direktorica občinske uprave in kandidatka za županjo, ki se bo v drugem krogu županskih volitev pomerila s kandidatom Jurijem Kernom. Za prekritje inertnih odpadkov je občina že lani izbrala isto podjetje za 276.000 evrov brez DDV, vendar za to ceno ne bi bilo treba premetavati smeti z ene parcele na drugo, kakor bo treba storiti zdaj. Po podatkih finančnega ministrstva je bila občina Komenda konec lanskega leta zadolžena za 5,1 milijona evrov ter se z 801 evrom dolga na prebivalca uvršča med bolj zadolžene občine.
Prodajali parcele z odpadki vred
Sprva je bilo z OVD in inšpekcijsko odločbo določeno, da bo morala občina inertne odpadke odpeljati, kar bi finančno shirano občino stalo skoraj 10 milijonov evrov. Sledil je preobrat, saj so se odgovorni ogreli za njihovo prekritje in izvajanje monitoringa tudi na zemljiščih, ki so zemljiškoknjižno v lasti podjetji Rešet, T-2, Biotera in El-TT, vendar so se lastniki temu uprli. Lokalna skupnost je namreč pred leti prodala (degradirana) zemljišča in s soglasjem vseh pristojnih državnih organov sprejela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za to območje že leta 2009. V prostorskem aktu so določili, da se na zemljiščih lahko izvajajo »poslovne in obrtne dejavnosti z okoljsko sprejemljivimi programi«.
»Zasebniki so takrat kupovali zemljišča za gospodarsko dejavnost in niso vedeli, da je onesnažena z inertnimi odpadki. Občina se je zavezala, da bo te odpadke zdaj končno odstranila na svoja zemljišča. Zanje to ne pomeni nič, za podjetja pa je to izjemno pomembno. Gre za rešitev, ki smo jo zagovarjali že pred leti, čemur so takrat na okoljskem ministrstvu nasprotovali. Zdaj je vendarle prevladal razum,« je povedal Franci Kodela, predstavnik podjetij T-2 in Rešet.
Minister zadovoljen z doseženim
»Reševanje problematike zapiranja odlagališča Suhadole je bilo zelo zahtevno, saj so bila mnenja upravljavca odlagališča in lastnikov zemljišč, ki so tudi stranski udeleženci v upravnem postopku, nasprotujoča. V mojem mandatu smo s sodelavci na okoljskem ministrstvu, z občino in lastniki zemljišč intenzivirali dialog s ciljem najti zakonito kompromisno rešitev,« je ob nedavnem ogledu suhadolske jame zadovoljno dejal okoljski minister Uroš Brežan. Na MOP so prepričani, da bodo evropsko komisijo v naslednjem poročilu lahko obvestili o izpolnitvi vseh obveznosti iz evropske direktive in sodbe sodišča Evropske unije za vseh 21 obravnavanih odlagališč.
Kandidat za župana Jurij Kern je prepričan, da celotna zgodba ni bila tako zahtevna, kakor jo hoče prikazati občinsko vodstvo. Majdi Ravnikar je očital, da to izkorišča za potrebe županske kampanje, kar je po njegovem neprimerno, predvsem z vidika, da bi se moralo vse skupaj rešiti že pred mnogimi leti in brez pritiska države, nekaterih svetnikov in medijev. Če bo izvoljen za župana, pričakuje njen takojšnji odstop s položaja direktorice občinske uprave. S svojo listo ima namreč Majda Ravnikar po novem več članov v občinskem svetu in je tako v konfliktu interesov, je prepričan Kern.
