V nadaljevanju preberite.
Po prvi svetovni vojni, ki je pustila grozne posledice tudi po moriji na Soški fronti, je nastopilo obdobje za normalizacijo življenja tudi s pomočjo nogometa. Profesor Matelič je poučeval telesno vzgojo na meščanski šoli in učiteljišču v Tolminu, leta 1921 je veljal za nosilca razvoja nogometa v Zgornjem Posočju, saj je dijake seznanil s pravili igre, ob tem je tudi vodil treninge in sodil na tekmah. Dobro stoletje pozneje rdeče-črni tekmujejo v 2. slovenski nogometni ligi, v kateri je njihov glavni cilj obstanek.
Tolminski dijaki so se v 20. letih prejšnjega stoletja najprej merili med sabo, kmalu so dobili partnerje in tekmece tudi v tolminski vojašnici. Profesor Matelič je v zimskih dneh učence učil novih veščin z žogo v šolski telovadnici nekdanjega gasilskega doma, kjer je danes del osnovne šole. Ko se je otoplilo, so se za žogo podili na strelišču Krnice, kjer so na Lukovem travniku razvijali nogometno znanje, po potrebi so zasedli tudi okoliške gozdove, ki pa niso bili ravno primerni za igro.
Še dobro, da so se nad nogometom navdušili tudi vojaki in častniki, zato so tekme igrali tudi na igrišču v vojašnici. Matelič je sestavil ekipi meščanske šole in učiteljišča, vrstili so se prestižni dvoboji, kmalu pa se je pojavila želja, da bi se pomerili še z moštvi od drugod. Prva medkrajevna tekma je bila spomladi leta 1923 na igrišču vojašnice med tolminskim učiteljiščem in realko iz Idrije, nato so prišli na vrsto tekmeci iz Kobarida.
