Šefic: Ljudi bomo selili, ker so v nevarnosti

Krajane, tudi župana, je presenetilo, da bodo morali oditi takoj, kje bodo naslednji dve leti, pa še ne vedo.
Fotografija: Kot je na srečanju pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic, bodo krajani Letuša imeli več možnosti selitve. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Kot je na srečanju pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic, bodo krajani Letuša imeli več možnosti selitve. FOTO: Črt Piksi

Potem ko je sestanek s krajani Letuša o preselitvi prejšnji teden odnesel rdeči alarm, so ga danes popoldne ob k sreči zgolj rahlem pršenju vendarle izpeljali. Nekateri krajani izselitev komaj čakajo, drugi so že napovedali boj do konca. Prav vse pa je presenetila napoved, da bi se, ko bo sprejeta zahtevana zakonodaja, morali izseliti takoj. Kje bodo do takrat, ko bodo postavili nadomestne hiše, še ni znano. Namesto nadomestne hiše bodo lahko vzeli tudi odškodnino. V skrajnih primerih bo zakon predvidel tudi možnost razlastitve.

Krajani Letuša v občini Braslovče in Rečice ob Paki v občini Šmartno ob Paki so sinoči po več mesecih čakanja končno dočakali sestanek, na katerem so slišali, da na tem območju ne bodo več živeli. Kdaj naj bi jih izselili, še ni dokončno znano, saj je pogoj sprejetje zakonodaje, kar naj bi se zgodilo še letos.

image_alt
Šefic: Še pred novembrom odločitev o Strugah in Letušu

Kot je pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic, bodo krajani imeli več možnosti. Lahko se bodo odločili za nadomestno gradnjo v kateri koli od obeh občin, lahko bodo izbrali kakšno drugo lokacijo in hišo, ki jo bo zanje kupila država in jim jo potem dala v last. Če bi bila ta hiša cenejša, kot bo ocenjena njihova na kmalu izseljenem območju, bodo dobili plačano tudi razliko. Možno pa bo tudi, da bodo vzeli odškodnino in sami reševali svoj bivanjski problem.

Kdaj naj bi jih izselili, še ni dokončno znano, saj je pogoj sprejetje zakonodaje, kar naj bi se zgodilo še letos. FOTO: Črt Piksi
Kdaj naj bi jih izselili, še ni dokončno znano, saj je pogoj sprejetje zakonodaje, kar naj bi se zgodilo še letos. FOTO: Črt Piksi

A odprtih vprašanj je ostalo precej. Zlasti je zbrane v braslovški športni dvorani, ki je bila za javnost zaprta, vznemirila napoved, da bodo po tem, ko bodo dobili odločbo o selitvi, morali oditi takoj. Prve odločbe naj bi izdali okoli februarja, ko nadomestnih gradenj še zdaleč ne bo. Kam torej v vmesnem času? Braslovški župan Tomaž Žohar, ki ga je ta novica včeraj tako kot krajane presenetila, je dejal, da bodo scenarij še dodelali. Dodal je, da naj bi bila časovnica natančno znana še letos.

Reševanje življenj

Žohar ni znal povedati natančnega števila razseljenih družin, dejal pa je, da velika večina živi v zgornjih nadstropjih svojih avgusta poplavljenih hiš: »Kar nekaj družin pa je svoja bivališča že obnovilo do te mere, da normalno in dostojno živijo na teh lokacijah.«

O tem, ali bi do postavitve nadomestnih gradenj torej lahko živeli v teh hišah, pa je bil Šefic jasen: »Mi ne selimo ljudi zato, ker bi želeli nekaj preoblikovati, ampak jih bomo selili, ker so v nevarnosti. Danes je meteorolog povedal, da se bodo ekstremni pojavi, s katerimi se srečujemo danes, gostili. Torej bo več teh ekstremnih dogodkov. Zato nam je pomembno, da ljudi čimprej preselimo z območij, na katerih so ogroženi.«

FOTO: Črt Piksi
FOTO: Črt Piksi

Šefic je še dejal, da bo država plačala stroške najema v vmesnem obdobju, če bo šlo vse gladko, »če ne bodo potrebne razlastitve, potem bi lahko v dobrih dveh letih ta proces končali«. A težava je, ker v občinah, kjer imajo ljudje danes urejena svoja življenja, stanovanj, kamor bi se lahko začasno selili, ni. Šefic je dejal, da bodo to vprašanje še reševali. Poudaril je še, da to tudi ni bil zadnji pogovor s krajani.

Strah in jeza

Nekatere je zbor krajanov precej razburil. Danilo Arčan je že napovedal boj: »Eno so županove želje in velike obljube, Fazarinc tudi ni edina stroka, imamo tudi druga mnenja. Mislim, da ni bilo danes nič pomembnega. Slabo pa je, ker kaže, da bo moč politike premagala moč argumentov. Borili se bomo za sanacijo brežine z drugim mnenjem stroke. Do skrajnosti.«

Večina pa je bila zadovoljna in pomirjena. Med njimi tudi Cvetka Kočevar, ki hoče oditi: »Strah me je že 33 let, od poplave leta 1990.« Krajan Jože Dermol je dodal: »Član sveta za obnovo Rok Fazarinc nam je pokazal slike našega območja in tega, kar se je zgodilo avgusta. Če bi bila Savinja urejena po zadnjem načrtu, bi bile poplave zelo podobne, kar pomeni, da za nas ni rešitve za to količino vode, in če bi nas poskušali zavarovati, bi ogrozili Celje oziroma že od Žalca navzdol vse.« Krajani bodo zdaj počakali cenilca, potem bodo sledila individualna pogajanja.

Mnogi že vedo, da bodo novo lokacijo iskali sami. Med njimi je Mira Einwachter, ki je sprva želela ostati. Zdaj si je premislila: »Rada bi, da mi čim prej dajo denar in bomo šli. Zdaj nas je samo strah.« Jo je pa zmotilo, ker jim je Šefic rekel, da naj ne obnavljajo hiš: »Pa saj ne moremo živeti v umazaniji! Reče, da ne vlagaj – pa saj moraš! Da živiš kot človek.« Šefic je povedal, da po zakonu ni predvideno, da bi denar, ki so ga že vložili v obnovo, dobili povrnjen.

Preberite še:

Obnavljamo Slovenijo

S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.

SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.

Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.

Komentarji: