Začenja se zbiranje vlog za kmetijske subvencije

Kmetovalci morajo vloge z nekaj izjemami oddati do desetega julija. Mednje bo razdeljenih 236 milijonov evrov.
Fotografija: Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v kmetijski svetovalni službi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v kmetijski svetovalni službi. FOTO: Jure Eržen/Delo

Začenja se letošnja kampanja zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja skupne kmetijske politike do leta 2027. Kampanja se začenja pozneje kot ponavadi zaradi številnih novosti na tem področju. Kmetovalci imajo z nekaj izjemami do 10. julija čas za oddajo vlog. Skupni obseg sredstev za letos je okoli 236 milijonov evrov.

Z letošnjim letom je v veljavo stopil nov strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo, s tem pa tudi nove intervencije oziroma doslej imenovani ukrepi. S kampanjo oddajanja oziroma zbiranja vlog za kmetijske subvencije se novi strateški načrt dejansko začenja izvajati.

Razlog za to, da se letošnja kampanja začenja nekoliko pozneje kot ponavadi, je bil v nujnosti priprave nacionalnih pravnih podlag in programskih orodij za vlaganje zbirnih vlog. Prav tako je bilo treba vse novosti in spremembe pri izvajanju intervencij predstaviti vsem deležnikom v kmetijstvu.

V času trajanja kampanje bo kmetom zagotovljena tako vsebinska kot tudi tehnična pomoč, je na novinarski konferenci v torek zagotovil generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Miran Mihelič.

FOTO: Uroš Hočevar
FOTO: Uroš Hočevar

Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo vloge oddati elektronsko, pri tem pa jim lahko pomagajo v kmetijski svetovalni službi. V pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge sta agencija in kmetijsko ministrstvo pripravila posebna navodila, vlagatelji pa se lahko za dodatne informacije obrnejo tudi na klicni center agencije. Stanje obravnave vlog pa lahko preverijo v spletnem pregledovalniku.

Kmetovalci morajo vloge oddati do 10. julija, z izjemo zahtevka za podintervencijo dobrobit živali – drobnica, za katero je rok oddaje do 5. maja, ter pri posebnih kulturah, kjer je rok za oddajo zbirne vloge 30. junij.

Skupni obseg sredstev za leto 2023 znaša približno 236 milijonov evrov, od tega je za neposredne podpore namenjenih dobrih 131 milijonov evrov. Skupno pa je za izvajanje strateškega načrta do 2027 na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov.

FOTO: Blaž Samec
FOTO: Blaž Samec

Satelitsko spremljanje kmetijskih površin 

Predstavniki ministrstva in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so na torkovi novinarski konferenci predstavili številne novosti, ki čakajo kmete pri oddajanju letošnjih zbirnih vlog za subvencije.

V letošnjem letu bo morala v praksi dokončno zaživeti aplikacija za satelitsko spremljanje kmetijskih površin Sopotnik. Sprva se bodo satelitski posnetki le zbirali, od 1. avgusta naprej pa bo mogoča tudi njihova obdelava.

Glede na to, da se bodo kmetijske površine začele spremljati s pomočjo satelitskih posnetkov, je še toliko bolj pomembna točnost prijave podatkov. »Sistem bo omogočal stoodstotno kontrolo površin. Deluje s pomočjo umetne inteligence, kar pomeni, da lahko z določeno verjetnostjo potrdimo, da je posamezna površina v zbirni vlogi prijavljena pravilno ali pa tudi ne,« je pojasnil Mihelič.

FOTO: Shutterstock 
FOTO: Shutterstock 

Bojazen, da bodo z aplikacijo izvajali neposredni vpogled, je po njegovih navedbah odveč, saj »resolucija podatkov ni tako dobra«, da bi lahko videli posamezne ljudi in predmete.

Kot je še pojasnil, se bo v primeru, da sistem ne bo zaznal pravilne prijave, sprožil sistem komunikacije. Ta se bo izvajala na več načinov glede na starostno strukturo kmetovalcev (obveščanje s sporočili sms, elektronska ali fizična pošta). V skrajnem primeru bodo izvedli tudi terenski pregled površin.

Namesto sankcioniranja sodelovanje s kmetom

Po pojasnilih Miheliča je ena od ključnih prednosti novega sistema v tem, da namesto sistema sankcioniranja, ki so ga izvajali v preteklih letih, prinaša »sistem sodelovanja s kmetom«.

»Ko bo na zbirni vlogi ugotovljeno neskladje, bo lahko kmet zahtevek do 2. novembra letos bodisi prilagodil bodisi umaknil,« je dejal Mihelič in dodal, da je dostop do aplikacije že na voljo na spletni strani agencije. Ob tem je kmete pozval k ureditvi stanja tako v registrih kmetijskih gospodarstev kot tudi živalskih registrih, ki se morajo skladati stanjem v naravi. Vsi podatki iz registra se namreč samodejno preslikajo v zbirno vlogo.

FOTO: Marko Feist
FOTO: Marko Feist

Strožje pri varovanju naravnih virov

Sočasno z zagonom kampanje zbiranja subvencijskih vlog se začenja izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike, je izpostavila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar. Kot je spomnila, je krovna usmeritev načrta zagotavljanje trajnostne pridelave hrane na celotnem območju države. »Ukrepi, ki se izvajajo prek zbirne vloge, bodo prispevali k doseganju ciljev skupne kmetijske politike,« je dejala.

Osnova za uresničevanje teh ciljev so tako imenovana neposredna plačila, pri čemer posebno pozornost namenjajo območjem z omejenimi možnostmi in sektorjem v težavah. Novost obdobja strateškega načrta skupne kmetijske politike pa je odprava plačilnih pravic in nova dohodkovna prerazporeditvena podpora, s čimer so bili narejeni koraki k bolj pravični razdelitvi neposrednih plačil. »Generacijsko prenovo bomo tudi v prihodnje zasledovali v okviru neposrednih plačil z dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete,« je izpostavila Žagar.

Novost na področju varovanja naravnih virov in blaženja podnebnih sprememb pa so po njenih besedah obvezna pravila pogojenosti, ki so postala strožja od dosedanje navzkrižne skladnosti. Uvajajo se tudi enoletne sheme za podnebje in okolje. Gre za širše dostopne sheme, ki obsegajo 16-odstotni delež sredstev, namenjenih za neposredna plačila. Te ukrepe nadgrajujejo kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in drugi ukrepi v okviru programa razvoja podeželja, kot je na primer ekološko kmetovanje.

Med pomembnejšimi ukrepi je izpostavila še nova plačila za območja Natura 2000, ukrepe za učinkovitejšo rabo fitofarmacevtskih sredstev in optimiziranje izpustov toplogrednih plinov. Posebej pomembno področje so tudi ukrepi za dobrobit živali.

Preberite še:

Komentarji: