Pred petkovim odločanjem Evropske agencije za zdravila (Eme) o cepivu, ki ga izdeluje britansko-švedska družba AstraZeneca, je v EU še veliko negotovosti glede oskrbe z njim.
Usmerjevalni odbor držav članic pri evropski komisiji se bo jutri na kriznem sestanku srečal s predstavniki AstraZenece. V Bruslju ne skrivajo globokega nezadovoljstva z njihovo odločitvijo, da bodo Uniji v prvem četrtletju namesto predvidenih 80 dobavili le 31 milijonov odmerkov. Navedbe nemških medijev o majhni učinkovitosti tega cepiva pri starejših od 65 let, so zanikali tako v AstraZeneci kot na zdravstvenem ministrstvu v Berlinu.
Izvršna direktorica Eme
Emer Cooke je sinoči v nastopu pred evropskimi poslanci pojasnila, da so dosedanje študije AstraZenece, ki so v dosjeju pri njih, vključevale zelo malo starejših ljudi. Sicer ni hotela vnaprej napovedovati petkove odločitve znanstvenega odbora Eme, je pa načelno omenila možnost odobritve, ki se osredotoči na eno starostno skupino. Tako je v razpravi ostal odprt prostor za razlage, da cepivo AstraZenece najprej ne bo odobreno za starejše prebivalstvo.
Evropska agencija za zdravila bo v petek odločala o cepivo AstraZenece. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters
V Emi upajo, da bodo zapleti z dobavami cepiv čim prej rešeni. Sami lahko v sodelovanju s podjetji in državami članicami naredijo vse, da nove proizvodne zmogljivosti začnejo čim prej delovati. V Emi sicer vrednotijo še Janssenovo cepivo, a časovni okvir za odločanje o njem še ni znan. V stiku so tudi z okoli 50 drugimi, med njimi z ruskim proizvajalcem Sputnika V. Cookova je povedala, da prvi dostopni podatki kažejo, da odobreni cepivi (Biontech-Pfizer, Moderna) zagotavljata zadostno zaščito vsaj pred angleško varianto virusa, južnoafriška pa da je bolj zapletena.
Podjetja morajo izpolniti svoje obveznosti
Cepivo AstraZenece je bilo veliko upanje za EU, saj je logistično manj zahtevno kot dve do zdaj odobreni, ki delujeta na podlagi sodobne tehnologije z uporabo sporočilne RNK. Poleg tega je precej cenejše. Od začetka je veljalo za posebno obetavno in Bruselj je pogodbo o vnaprejšnjem nakupu 300 milijonov odmerkov (in opcijo za dodatnih sto milijonov) sklenil že avgusta. AstraZeneci so plačali več kot 300 milijonov evrov za razvoj cepiva in širjenje proizvodnje.
V Bruslju je mogoče slišati številna opozorila, da je AstraZeneca nadaljevala nemoteno oskrbo drugih držav, denimo Združeno kraljestvo. V evropski komisiji so zato pripravili poseben mehanizem, ki bo od proizvajalcev cepiv zahteval, da vsak izvoz cepiva v tretje države prijavijo. To zahtevo po transparentnosti utemeljuje z velikim vložkom EU v razvoj cepiva. »Ideja je spremljati cepivo, ki je bilo proizvedeno,« pojasnjujejo na sedežu evropske komisije v bruseljskem Berlaymontu.
Unija je že lani spomladi med zaostrovanjem pandemične krize uvedla omejitve za izvoz mask in druge zaščitne opreme iz EU. Predsednica evropske komisije
Ursula von der Leyen je na davoškem svetovnem gospodarskem forumu, ki letos poteka virtualno, jasno povedala, da je Evropa vložila milijarde v podporo razvoja prvih cepiv na svetu in da morajo podjetja izpolniti svoje obveznosti. Ena od šibkih točk Bruslja sta nespretno komuniciranje in neprepričljive razlage položaja.
