Izbira dneva evropskih volitev je odvisna od tradicije
»Kultura in tradicija volitev je v vsaki evropski državi različna. V Sloveniji so volitve – kot tudi vsi referendumi – na nedeljo, zato bodo tudi evropske volitve letos v nedeljo, 9. junija. Na Nizozemskem pa so volišča vselej odprta v četrtek, zato bodo tudi tokrat volitve tam 6. junija,« pojasnjuje Nastja Klemenčič, vodja oddelka za spletno komuniciranje v evropskem parlamentu (EP).
Na videz preprosta vprašanja se nemalokrat pokažejo za zapletena. Pred junijskimi volitvami v evropski parlament v Delu pripravljamo serijo razlagalnih člankov, s katerimi si želimo bralcem približati delovanje Evropske unije.
Volitve v EP bodo tako letos med 6. in 9. junijem, točen dan določi vsaka država posebej. V večjem delu Evropske unije (EU) pa bodo volitve – kot pri nas – v nedeljo. Medtem ko je večina določil o organizaciji volitev v pristojnosti posameznih držav, so nekatera pravila skupna vsem članicam. Denimo časovni okvir in to, da je število evropskih poslancev določene stranke sorazmerno številu glasov, ki jih stranka prejme na volitvah (proporcionalna zastopanost).
Vsaka država ima za zdaj tudi po svoje urejeno, kako državljani lahko glasujejo, če ne utegnejo na volišča. »V Estoniji lahko volivci volijo po spletu, v Belgiji, Franciji in na Nizozemskem pa po pooblaščencu. Večina držav omogoča glasovanje po pošti, tudi iz tujine, kar velja za našo državo,« navede sogovornica. Se pa EP zavzema, da bi način glasovanja poenotili – da bi bil bolj prilagodljiv in bi omogočal glasovanje čim več ljudem, ne glede na to, kje so v času volitev.
Nekatere države – Belgija, Bolgarija, Luksemburg in Grčija – imajo obvezno volilno udeležbo. Razen Bolgarije so imele omenjene države na evropskih volitvah leta 2019 nadpovprečno volilno udeležbo. V Bolgariji, kjer so volilno obveznost uzakonili leta 2016, pa se je vnela razprava o tem, saj je bila predvidena sankcija za kršitev celo odstranitev iz volilnega imenika. To je nato bolgarsko ustavno sodišče odpravilo.
Od leta 2002 lahko države članice v skladu z aktom o evropskih volitvah uvedejo volilni prag. »Pogost argument je želja po ravnotežju med vodljivostjo in reprezentativnostjo v EP, saj je zaradi razdrobljenosti strank včasih težko priti do skupnih odločitev,« razloži vodja oddelka za spletno komuniciranje v EP. Slovenija in Nemčija, na primer, volilnega praga za evropske volitve nista določili, Francija in Latvija pa zahtevata petodstotni prag.
Zagotovilo, da se sliši glas majhnih
Osnova za število poslancev iz vsake države je število prebivalcev te države. »Vendar je končno število poslancev odvisno tudi od načela padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da več ko ima država prebivalcev, več ljudi predstavlja en poslanec,« razloži Nastja Klemenčič. Tako se sliši tudi glas manjših držav. Malta, Luksemburg in Ciper imajo šest poslancev, Nemčija pa 96 – čeprav ima ta 83 milijonov prebivalcev, Malta pa zgolj pol milijona.
Po pogodbah EU je v EP lahko največ 750 poslancev in predsednik. Z izstopom Združenega kraljestva se je izpraznilo 73 sedežev, ki so se delno razporedili med druge države članice in končno število poslancev v trenutnem sklicu je 705. Skladno s predlogom evropskega sveta so septembra 2023 sprejeli odločitev, da bo evropskih poslancev po letošnjih volitvah 720, kar je 15 več kot na prejšnjih volitvah. To je tudi izraz demografskih sprememb v EU – Francija, Nizozemska in Španija bodo pridobile dodatna dva poslanca, medtem ko bodo Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Irska, Latvija, Poljska, Slovaška in tudi Slovenija po enega (v prihodnjem mandatu nas bo tako zastopalo devet poslancev).
Volilna pravica oseb pod skrbništvom
Od začetka letošnjega leta imajo v Sloveniji volilno pravico tudi osebe, ki so pod skrbništvom. »Menim, da je to velik korak naprej pri spoštovanju človekovih pravic. Ti ljudje bodo prvič lahko uporabili to pravico ravno na prihajajočih evropskih volitvah. Vendar kljub številnim sodbam Evropskega sodišča za človekove pravice številni državljani EU, ki so pod skrbništvom, še vedno nimajo te pravice,« opozori Nastja Klemenčič.
Tudi določitev najnižje starosti kandidatov in volivcev je izključno v domeni posameznih držav, čeprav že obstaja predlog, da bi predpise o evropskih volitvah poenotili. V Avstriji, Belgiji, Nemčiji in na Malti lahko glasujejo mladi od 16. leta, v Grčiji pa od 17. Z znižanjem starostne meje za volivce v nekaterih državah se bodo odprla vrata volišč za številne mlade volivce. »Želimo videti večjo volilno udeležbo mladih volivcev, saj tako lahko soodločajo o zadevah, ki so pomembne za njihova življenja in prihodnost. Hkrati pa jih volilna pravica spodbuja tudi k aktivnejšemu vključevanju v razprave in razmišljanje o družbenih vprašanjih,« meni.
Povečuje se delež evropskih poslank
Enakopravnost spolov je ena izmed pomembnejših zavez EP. Na prvih volitvah EU je bilo v evropskem parlamentu zgolj malo več kot 15 odstotkov žensk. Od takrat ta delež nenehno raste. Leta 2019 je tako znašal skoraj 40 odstotkov. Prvi izvoljeni EP je imel za predsednico Francozinjo Simone Veil, trenutno pa je v tej vlogi Maltežanka Roberta Metsola. Na evropskih volitvah je v številnih državah uvedena tudi tako imenovana spolna kvota. V Sloveniji mora biti vsak spol na listi kandidatov posamezne stranke zastopan z najmanj 40 odstotki.
