Spor med Svobodo in NSi: je bil Knovs v enem od nadzorov zlorabljen?
Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo vodi opozicijski poslanec NSi Janez Žakelj, je v tem mandatu opravila devet nadzorov. V zvezi z enim od njih so se pojavili očitki o zlorabi komisije za politične namene.
Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) je opravila štiri nadzore na Sovi, tri nadzore nad delom vojaških obveščevalcev, dvakrat pa je bila tudi na generalni policijski upravi. O enem od nadzorov na policiji smo se novembra z Žakljem pogovarjali tudi v podkastu Moč politike, ko smo preverjali informacije o tem, da so pri tem nadzoru želeli preveriti indice, da policija spremlja komunikacijo nekaterih članov stranke, tudi takratnega predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka. Po naših informacijah se takrat indici o spremljanju izbranih telefonskih številk niso potrdili.
Ob očitkih, ki so se zdaj pojavili, češ da je novembra Knovs zlorabil v politične namene, Žakelj poudarja, da ima policija možnost nadzor zavrniti, če bi ta lahko ogrozil predkazenski postopek oziroma preiskavo. Žakelj ocenjuje, da je zloraba to, da pridejo takšne informacije v javnost. S prstom pa je nekako pokazal na enega od članov komisije iz vrst Gibanja Svoboda Teodorja Uraniča, ki je v preteklosti že dajal izjave o delu Knovsa, Žaklja pa obtožil halucinacij in manipuliranja z zaupnimi informacijami.
Za izjave o delu Knovsa je pristojen le predsednik komisije, zato je Žakelj o tem že obvestil predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Ta se na obvestilo o kršenju poslovnika o delovanju Knovsa ni odzvala, prav tako se ni odzval vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda Borut Sajovic. Žakelj meni, da gre za orkestriran napad Gibanja Svoboda na NSi zaradi prizadevanj, da se pred preiskovalno komisijo zasliši predsednika vlade Roberta Goloba.
Očitki o tem, da podatke izdaja policija
Portal Necenzurirano je v sredo poročal o novembrskem nadzoru Knovsa na policiji. Nadzor pooblaščene skupine Knovsa pa naj bi bil izveden v času, ko je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že vodil predkazenski postopek v zadevi Dars.
Žakelj je danes pojasnil, da se je »v preteklih mesecih na člane komisije obrnilo več posameznikov, ki so trdili, da jim neupravičeno in nezakonito prisluškujejo«. Dodal je, da lahko vsak posameznik ali organizacija komisijo obvesti o domnevno nezakonitem prisluškovanju in poda pobudo za izvedbo nadzora.
»Seznam telefonskih številk je bil oblikovan v daljšem časovnem obdobju v letu 2023 in je vseboval večje število telefonskih številk. Seznam je v pooblaščeni skupini predlagal eden izmed članov Knovsa, na katerega so se obrnili državljani,«je povedal.
»Ni naloga Knovsa, da ocenjuje, ali je pobuda nekega državljana upravičena ali ne, naloga Knovsa je, da preveri, ali se prikriti preiskovalni ukrepi uporabljajo zakonito,« meni. Znova je izpostavil skrb, da so podatki o nadzoru prišli v javnost, in sicer v medij, ki je močno povezan z vladajočo stranko Gibanje Svoboda. Še bolj skrb vzbujajoče pa je po njegovem mnenju, da vsi indici kažejo, da so podatki na omenjeni medij prišli iz policije. S tem se vzpostavlja resen sum o povezavah med vladajočo stranko Gibanja Svoboda in vrhom slovenske policije.
Knovs bo na eni izmed prihodnjih sej ponovno obravnaval zapisnik nadzora in v skladu s pristojnostmi tudi naznanil sum nepooblaščenega izdajanja tajnih podatkov.
STA
Policija Žakljeve očitke zavrača
»V Policiji varujemo varovane podatke v skladu s predpisi in jih ne posredujemo nepooblaščenim osebam, zato odločno zavračamo navedbe z današnje izjave predsednika Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb,« so se na Generalni policijski upravi odzvali na besede Janeza Žaklja.
Poudarjajo, da policija in njeno vodstvo nista posredovala podatkov o nadzoru komisije medijem ali političnim strankam, prav tako Policija ni povezana z nobenim medijem ali katero koli politično stranko. »Edino vodilo delovanja Policije je veljavna zakonodaja,« navajajo.
