V nadaljevanju preberite:

Živalski strupi še zdaleč niso zgolj nekaj slabega. Toksinologi jih namreč – z nekaterimi izjemnimi znanstvenimi preboji – izkoriščajo za pomoč ljudem, diagnostiko ali zdravljene palete različnih bolezenskih stanj, tudi alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Prvo komercialno zdravilo na osnovi naravnega toksina, ki so ga izolirali iz strupa brazilskega gada, je prišlo na police lekarn leta 1981.

V Sloveniji so med bolj poznanimi strupenimi živalskimi vrstami modras, gad, laški gad in mačjeoka kača, pa klopi in meduze. Živalski strupi skupaj vsebujejo več kot 20 milijonov farmakološko aktivnih polipeptidov oziroma toksinov; do določene mere jih je raziskanih le nekaj tisoč. Vsak strup jih v povprečju vsebuje sto.

Misel, da lahko slovenskim znanstvenikom uspe (poenostavljeno rečeno) s pomočjo modrasovega strupa razviti zdravila za zdravljenje venske tromboze in alzheimerjeve bolezni, morda spominja na znanstveno fantastiko. Vendar je skupina z Instituta Jožef Stefan (IJS) na odlični poti, da ji – z ustrezno finančno podporo – to uspe.