Katero drevo bo snelo krono kavkaškemu krilatemu oreškarju

V finalu je sedmerica, izbrana izmed 35 predlogov meščanov. Razglasitev bo 28. novembra.
Fotografija: Japonski javor (Acer palmatum) na Štefanovi ulici FOTO: arhiv MOL
Odpri galerijo
Japonski javor (Acer palmatum) na Štefanovi ulici FOTO: arhiv MOL

Vsak Ljubljančan ima najbrž drevo, brez katerega si težko predstavlja vsakdanjik, pa naj bo to mogočna, stara rastlina z bogato zgodovino ali pa bistveno manj vpadljiva, a s sosesko zlita do zadnje veje. V Ljubljani tudi letos izbirajo drevo leta; izmed 35 predlogov jih je strokovna komisija izbrala sedem, zdaj imajo do 28. novembra glavno besedo meščani, ki zanje glasujejo.

image_alt
Lipe, vrbe, javorji, breze ... da mesto laže diha

Črni topol, češnja, navadni gaber, perzijska bukev, lipa, japonski javor, beli topol, to je sedem vrst dreves, ki najbrž večini ne povedo prav veliko – vse dokler jih ne zagledajo v njihovem okolju. Šele takrat začnejo pripovedovati zgodbo, predvsem pa o njih pripovedujejo zgodbe ljudje, ki jih vsak dan opazujejo, hodijo mimo, ob njih parkirajo, se včasih skrijejo v njihovo senco …

Tudi to je del izbora za drevo leta v mestni občini Ljubljana, ki letos poteka četrto leto, njegov namen pa je ozaveščanje o velikem pomenu teh mogočnih rastlin. »Z akcijo želimo spodbuditi opazovanje dreves in zavedanje meščank in meščanov o njihovem pomenu za kakovost življenja v mestu,« poudarjajo na občini. Drevo leta bodo razglasili 28. novembra, ko se tudi spomnijo na prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, in bo do naslednjega izbora simbolično predstavljalo vsa druga drevesa v mestu. Do takrat pa krono – pravzaprav medaljo, s katero ob razglasitvi ovenčajo zmagovalca – še nosi lanski zmagovalec, kavkaški krilati oreškar na Fabianijevi ulici.

Kavkaški krilati oreškar, ki je lani dobil medaljo okoli debla FOTO: arhiv MOL
Kavkaški krilati oreškar, ki je lani dobil medaljo okoli debla FOTO: arhiv MOL

Težka naloga

Strokovna komisija, katere del je mestni arborist Nejc Praznik iz javnega podjetja Voka Snaga, je sedem finalistov izbrala izmed 35 predlogov občanov, in čeprav se zdi številka v primerjavi z deset tisoči dreves, kolikor jih raste v mestu (samo Voka Snaga skrbi za 40.000 dreves na javnih površinah, za vzdrževanje preostalih so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč), neznatna, je bila naloga zelo težka. Kajti vsako drevo ima kakšno posebnost ali zgodbo, ki človeku hitro priraste k srcu, pravi Nejc Praznik.

Arborist v Snagi Nejc Praznik je glavni skrbnik ljubljanskih mestnih dreves. FOTO: Voka Snaga
Arborist v Snagi Nejc Praznik je glavni skrbnik ljubljanskih mestnih dreves. FOTO: Voka Snaga

Izbor kaže tudi, kakšni tipi dreves ljudem najbolj ugajajo. Po sogovornikovih besedah sta najbolj izrazita dva tipa prijav: bodisi mogočna stara drevesa, ki širijo veje tako rekoč čez vso ulico, bodisi majhna in skrita, a z zgodbo. Med predlogi se na primer pogosto pojavijo krilati oreškarji, ki so privlačni in opazni že zaradi svoje razvejenosti, mogočne oblike in velikosti, toda ker je ta vrsta že lani osvojila naziv, so letos dali priložnost drugim vrstam. Strokovna komisija je finaliste, kot je pojasnil Praznik, sicer izbrala glede na umeščenost v mikrookolje, zanimivosti vrste in zgodbe, ki so jih o njih zapisali predlagatelji.

Drevesa in njihovi občudovalci

Jagned, črni topol (Populus nigra var. italica) ob Valvasorjevi ulici 1 FOTO: arhiv MOL
Jagned, črni topol (Populus nigra var. italica) ob Valvasorjevi ulici 1 FOTO: arhiv MOL
Lipa (Tilia platyphyllos) ob Prijateljevi ulici 13 FOTO: arhiv MOL
Lipa (Tilia platyphyllos) ob Prijateljevi ulici 13 FOTO: arhiv MOL
Med drevesi, ki izstopajo zaradi umeščenost v okolje, sta gotovo črni topol na Valvasorjevi ulici in lipa na Prijateljevi. Topol raste na tako majhnem prostoru, da se zdi, kakor da je hiša zgrajena tako, da se mu izogne, čeprav je bilo posajeno pozneje in zdaj že kuka čez streho, je opisal sogovornik.

Podobno je z lipo na Prijateljevi, ki je z vseh strani obdana z bloki, dovozi, parkiriščem ... Drevo je verjetno starejše od večine infrastrukture, zgrajene okoli njega, a še vedno raste, čeprav ima še komaj kaj več prostora, kot je debelo deblo. »Pa še kar raste, kakor v posmeh naši gonji po tem, da bi vse pozidali, in kot spomin na čase, ki so minili,« je dejal arborist.

Navadni gaber (Carpinus betulus 'Columnaris') ob znameniti dvorani na Taboru 13

FOTO: arhiv MOL
Navadni gaber (Carpinus betulus 'Columnaris') ob znameniti dvorani na Taboru 13 FOTO: arhiv MOL
Kakor zlit z okolico je tudi navadni gaber na Taboru, sicer poseben še zaradi oblike, ki jo ustvarjajo široko razrasle veje. »Senco daje že mnogo let, polepša okolico, je pomemben del kultne dvorane. S svojo lepoto nas opominja, da je vsako drevo cenjeno,« so predlagatelji zapisali v utemeljitvi. Zaradi oblike pritegne pozornost tudi japonski javor na Štefanovi ulici pri spomeniku. Za to vrsto je značilno, da zelo počasi raste in dosega izjemne dimenzije, in predlagano drevo je prav gotovo dober primer tega.

Češnja (Prunus sp.) na Bičevju 5 FOTO: arhiv MOL
Češnja (Prunus sp.) na Bičevju 5 FOTO: arhiv MOL
Koroška češnja na Bičevju 5 na videz ni nič posebnega, pa vendar je simbol življenja in povezanosti, kakor so jo opisali predlagatelji. Sadiko, ki je prispela iz avstrijske Koroške, so leta 2012 zasadili med dvema blokoma, na nekdanji zelenici, danes ob parkirišču. »Čudovito cveti in bogato rodi. Pticam daje senco in hrano ter zanje ustvarja prijeten življenjski prostor. Stanovalcem omogoča veličasten pogled, ujet med hišne zidove. Koristna je tudi za tamkaj parkirana vozila, saj jim ves dan daje senco. Pod češnjo je obvezna posodica z vodo za sprehajajoče se hišne ljubljenčke,« je mogoče prebrati v utemeljitvi.

Perzijska bukev (Parrotia persica) ob Šlajmerjevi 6 FOTO: arhiv MOL
Perzijska bukev (Parrotia persica) ob Šlajmerjevi 6 FOTO: arhiv MOL
Z zgodbo izstopa tudi perzijska bukev ob Šlajmerjevi 6, na naslovu Zavoda za transfuzijsko medicino UKC Ljubljana. Predlagatelji so prav tam zaposleni: »Bukev s svojo višino, mogočno krošnjo in spreminjajočimi se barvami, ki sledijo letnim časom, ne krasi samo naše stavbe, ampak celotno okolico bolnišničnega območja Ljubljane. Poleg meščanov še posebej razveseljuje naše krvodajalce, obiskovalce, paciente in zaposlene, ki jo lahko občudujejo tudi iz stavbe. Na bukev smo zelo ponosni, zato jo tudi prijavljamo na razpis.« Opis je navdušil tudi strokovno komisijo: »Drevo gledajo vsak dan, jeseni se obarva živo rdeče, kar jih asociira na življenjsko tekočino, ki jo tam jemljejo … Ko prebereš opis, ki ga pobudniki pošljejo, šele vidiš, koliko jim drevo pomeni,« je poudaril Nejc Praznik.

Beli topol (Populus alba) na Gerbičevi ulici ob ograji nogometnega igrišča FOTO: arhiv MOL
Beli topol (Populus alba) na Gerbičevi ulici ob ograji nogometnega igrišča FOTO: arhiv MOL
Beli topol na Gerbičevi ob ograji nogometnega igrišča Slovan je impozanten že na pogled; izstopa tudi zaradi tega, ker okoli ni visokih objektov, predvsem pa zaradi pomena za lokalne prebivalce. Ali kot ga je opisal neznani predlagatelj: »Beli topol opazujem že leta in leta. Odlikujeta ga izjemna višina in vitalnost, čeprav je že precej star.«

Sezona sajenja se začenja

Nejc Praznik se vseh prijetnih občutkov, ki jih ljudem vzbujajo te mogočne rastline, zelo veseli, predvsem pa tega, da se je vendarle spremenila miselnost in dreves ne odstranjujemo, če res ni nujno. Občasno se sicer še zgodi, da prebivalci samovoljno odstranijo drevo, brez soglasja občine, vendar poskušajo takšna dejanja preprečiti predvsem z ozaveščanjem o pomenu dreves, so opozorili tudi na MOL.

Lani so na območju mestne občine zasadili 1080 dreves, letos spomladi (v okviru akcije Za lepšo Ljubljano) okoli 300, a sezona se šele začenja. »Po prvem novembru, ko drevesa naravno odvržejo liste in jih v drevesnicah začnejo izkopavati, se začne idealno obdobje za presajanje dreves in traja tam do aprila,« je dejal sogovornik. Prav v tem času je oddal naročilo za 650 dreves, ki jih bodo posadili do konca decembra, spomladi pa še kakšnih 300. Drevesa zasajajo na območja, kjer je zazevala praznina, načrtujejo pa tudi nove drevorede. V Ljubljani naj bi tako v kratkem nastali trije, eden ob Zaloški cesti od križišča s Kajuhovo ulico do obvoznice, pa na Brodu in v Črni vasi, kot je naštel mestni arborist. Dela jim nikakor ne bo zmanjkalo, je vedro dodal. A najbolj vesel bi bil, če bi prišli do točke, ko bi bilo v mestu toliko dreves, da ne bi bilo več prostora za nova.

Preberite še:

Komentarji: