Madžarski in poljski poslanci z obtožbami o »lovu na čarovnice«
Odzvali so se na izjavo nizozemske evroposlanke Sophie in 't Veld, ki je menila, da so vprašanja z madžarsko in poljsko vlado politična, in ne pravna.
Odpri galerijo
Madžarski premier Viktor Orbán je vodja stranke Fidesz. FOTO: Riccardo Pareggiani/AFP
Delegaciji poljske stranke PiS in madžarske Fidesz v evropskem parlamentu sta v skupni izjavi protestirali proti izjavam nizozemske evroposlanke Sophie in 't Veld (Renew), v kateri je zapisala, da so odprta vprašanje z Madžarsko in Poljsko politične in ne pravne narave.
Poslanko so obtožili »političnega lova na čarovnice«. Odzvali so se na tvit Nizozemke, ki je pozvala k »politični rešitvi vprašanja Poljske in Madžarske«. Vladi obeh držav sta namreč v sporu z evropskimi institucijami glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava. »Odprta vprašanja s poljsko in madžarsko vlado so politične, ne pravne narave. Zato tehnokratski pravni odgovor ne bo razrešil položaja. Potrebujemo politični odgovor. Čeprav se evropska komisija in svet EU trudita, ne bosta mogla ne zavzeti stališča,« je zapisala nizozemska poslanka v sredo.
Vodja delegacije na poljskem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) v evropskem parlamentu Ryszard Legutko je v današnji skupni izjavi s Fideszom protestiral, da »ne morejo sprejeti dejstva, da levica grozi nacionalnim vladam na strankarsko politični osnovi«. »Vmešavanje v notranjo politiko držav članic močno presega pooblastila evropskega parlamenta iz pogodb in dejansko spodkopava temelje lojalnega sodelovanja med članicami in institucijami EU,« je zapisal Poljak.
Podobno se je odzval tudi vodja na madžarskem vladajoče stranke Fidesz v evropskem parlamentu Tamas Deutsch. »Izjava in 't Veldove potrjuje, da dejanski cilj levice pri tako imenovanem mehanizmu pogojevanja s spoštovanjem vladavine prava ni zaščita finančnih interesov unije, ampak finančno kaznovanje konservativnih vlad. Sredi najhujše zdravstvene in gospodarske krize v Evropi bi morala prevladati enotnost in solidarnost, ne politični lov na čarovnice,« je zapisal.
Poljska stranka PiS je v evropskem parlamentu članica politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), madžarski Fidesz pa si po izstopu iz največje Evropske ljudske stranke novo evropsko politično družino še išče. Tokrat sta obe stranki prvič izdali skupno izjavo.
Evropski parlament je sicer v sredo zagrozil s pravnim ukrepanjem proti evropski komisiji, če bo ta še naprej odlašala z uveljavitvijo mehanizma pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisiji so v resoluciji dali čas za pripravo smernic za uporabo tega mehanizma do 1. junija.
Uredba o vladavini prava opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.
Poljska in Madžarska sta temu nasprotovali. Za rešitev svežnja za okrevanje EU po pandemiji covida-19 so voditelji članic decembra lani dosegli kompromis v obliki sklepov vrha, ki zamika možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava do odločitve sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.
Kompromis namreč predvideva, da evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi sodišča EU.
Poljska in Madžarska sta sredi meseca na sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata to uredbo.
Poslanko so obtožili »političnega lova na čarovnice«. Odzvali so se na tvit Nizozemke, ki je pozvala k »politični rešitvi vprašanja Poljske in Madžarske«. Vladi obeh držav sta namreč v sporu z evropskimi institucijami glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava. »Odprta vprašanja s poljsko in madžarsko vlado so politične, ne pravne narave. Zato tehnokratski pravni odgovor ne bo razrešil položaja. Potrebujemo politični odgovor. Čeprav se evropska komisija in svet EU trudita, ne bosta mogla ne zavzeti stališča,« je zapisala nizozemska poslanka v sredo.
Vodja delegacije na poljskem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) v evropskem parlamentu Ryszard Legutko je v današnji skupni izjavi s Fideszom protestiral, da »ne morejo sprejeti dejstva, da levica grozi nacionalnim vladam na strankarsko politični osnovi«. »Vmešavanje v notranjo politiko držav članic močno presega pooblastila evropskega parlamenta iz pogodb in dejansko spodkopava temelje lojalnega sodelovanja med članicami in institucijami EU,« je zapisal Poljak.
Podobno se je odzval tudi vodja na madžarskem vladajoče stranke Fidesz v evropskem parlamentu Tamas Deutsch. »Izjava in 't Veldove potrjuje, da dejanski cilj levice pri tako imenovanem mehanizmu pogojevanja s spoštovanjem vladavine prava ni zaščita finančnih interesov unije, ampak finančno kaznovanje konservativnih vlad. Sredi najhujše zdravstvene in gospodarske krize v Evropi bi morala prevladati enotnost in solidarnost, ne politični lov na čarovnice,« je zapisal.
Poljska stranka PiS je v evropskem parlamentu članica politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), madžarski Fidesz pa si po izstopu iz največje Evropske ljudske stranke novo evropsko politično družino še išče. Tokrat sta obe stranki prvič izdali skupno izjavo.
Pogojevanje sredstev ostaja kamen spotike
Evropski parlament je sicer v sredo zagrozil s pravnim ukrepanjem proti evropski komisiji, če bo ta še naprej odlašala z uveljavitvijo mehanizma pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisiji so v resoluciji dali čas za pripravo smernic za uporabo tega mehanizma do 1. junija.
Madžarska in Poljska nasprotujeta pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Uredba o vladavini prava opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.
Poljska in Madžarska sta temu nasprotovali. Za rešitev svežnja za okrevanje EU po pandemiji covida-19 so voditelji članic decembra lani dosegli kompromis v obliki sklepov vrha, ki zamika možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava do odločitve sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa.
Kompromis namreč predvideva, da evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi sodišča EU.
Poljska in Madžarska sta sredi meseca na sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata to uredbo.
