Financiranje se še naprej draži
Ameriška bonitetna agencija Fitch je v torek precej nepričakovano znižala kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, posledično se je še dodatno podražil strošek financiranja v ZDA in širše. To je v prejšnjem tednu sprožilo korekcijo na delniških in obvezniških trgih. Donosnosti na ameriške, predvsem dolgoročne obveznice so se povišale. Fitchevo znižanje kreditne ocene za ZDA bi lahko, vsaj delno, omilijo ostrost prihodnjih odločitev Ameriške centralne banke (Fed), kar bo za delniške trge kasneje v letu imelo pozitivne učinke. Strošek financiranja je povišala še Angleška centralna banka (BOE), s tem da je dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk na 5,25 odstotka, s čimer je že 14. zapored zvišala obresti na najvišje vrednosti od leta 2008.
Junija so torej centralne banke povišale obrestne mere. Lahko pričakujemo, da bo napredek pri doseganju cilja dvoodstotne inflacije prepričal Fed, da v letu dni ponovno zniža obrestne mere. Za Evropo pa še naprej velja, da nas najverjetneje čaka nekoliko daljše obdobje povišanih obrestnih mer, kakor tudi ni izključeno še eno jesensko zvišanje. Skratka, pričakovati je, da bo Fed prej zniževal obrestne mere kot ECB, kar bo takrat krepilo evro v primerjavi z dolarjem.
Različni problemi, ki znajo nastopiti v Evropi zaradi visokih obrestnih mer, se bodo reševali najverjetneje skozi programe TLTRO in programe odkupov obveznice (fragmentacija), in ne skozi nižanje obrestnih mer. Saj se bo povišana inflacija želela umiriti s povišanimi obrestmi. Zaradi geopolitičnih trenj in vojne v Ukrajini fiskalne ekspanzije in primanjkovanja delovne sile je zdaj sicer težko predvideti, koliko časa bomo še trpeli povišano inflacijo v Evropi, saj je ta v nasprotju z ZDA manj energetsko in tudi prehransko neodvisna. Pri tem moramo vedeti, da je demografski problem v Evropi bolj pereč kot v ZDA, kjer ima Evropa zunaj svojih meja na voljo manjši bazen kvalificirane in nekvalificirane delovne sile v primerjavi z ZDA.
Čeprav so centralne banke na razvitih trgih v zadnjem času na splošno še naprej poostrovale denarno politiko, so mnoge od njih v državah v razvoju te cikle že zaključile. Nekatere, kot na primer Kitajska, so celo začele sproščati denarno politiko.
Verjetnost recesije
V prihodnjih četrtletjih je v ZDA blaga recesija bolj verjetna kot ne, ob tem da lahko pričakujemo nadaljevanje recesije oziroma stagnacije v Evropi. V juniju so se cene proizvajalcev v območju z evrom v primerjavi z lani znižale za 3,4 odstotka, kar je drugi zaporedni mesečni padec in največji upad od junija 2020. Razlog za to je bil izrazit padec cen energije, ki so se zmanjšale za 16,5 odstotka. Cene vmesnih proizvodov so se tudi znižale, in sicer za 2,7 odstotka. Ti rezultati so presegli pričakovanja trga, ki je pričakoval padec cen za 3,1 odstotka.
Ob oslabitvi gospodarstva in nadaljevanju padajočega trenda inflacije sicer lahko pričakujemo, da se bodo v Ameriki obrestne mere na koncu relativno hitro znižale v primerjavi z Evropo. Trenutno potrošnjo v ZDA sicer še vedno podpira odpornost trga dela, saj število zaposlenih še naprej raste, zaradi česar pričakujemo nadaljevanje rasti plač. Skratka, lahko pričakujemo, da je Fedov dvig obrestnih mer prejšnjega tedna verjetno zadnji v aktualnem ciklu zaostrovanja, saj bosta gospodarska šibkost in padec inflacije (zadnji odčitek CPI je bil tri odstotke) prepričala Fedove uradnike, da bodo končali svoje zategovanje denarne politike v smislu višanja obrestnih mer.
