Knjižnica in knjige v srcu šole
»Odprta knjižnica v Osnovni šoli Vič dokazuje, kako lahko pragmatično zasnovani stavbi, kot je šola, vdihnemo novo življenje in ustvarimo trajnostne, navdihujoče prostore za izobraževanje in druženje otrok,« je strokovna žirija letošnjih Plečnikovih nagrad med drugim zapisala o prvonagrajeni arhitekturni realizaciji manjšega merila, šolski knjižnici na ljubljanski osnovni šoli.
Žirija pod vodstvom Aljoše Dekleve (in sestavi Mateja Kučine, Mete Kutin, Anje Planišček ter Špele Spanžel) je prepoznala visoko kakovost pri njenem snovanju, pri izvedbi in vplivu na uporabnika, kljub majhnosti pa po njeni presoji lahko sega onkraj zgolj tehniških in funkcionalnih vprašanj ter uspešno vključuje socialne, čustvene in kulturne vidike. V njej se prav tako kaže možnost prilagodljivosti in nadgradnje, ki ju bo knjižnica doživela z rabo in večanjem knjižnega gradiva.
Kot ključne je navedla dostopnost gradiva in dobro počutje obiskovalcev, simbolno umestitev knjige v srce šole kot spodbudo bralne kulture, visokokakovostne prostore pa kot ključne za razumevanje kulture in vrednot arhitekture.
Hkrati so člani žirije poudarili, da se veliko osnovnih in srednjih šol v Ljubljani in drugod po Sloveniji v valu številčnejših generacij otrok spoprijema s podobnim pomanjkanjem učilnic, zato verjamejo, da ima projekt potencial, da preraste v model prenove nacionalnega šolskega stavbnega fonda.
Pred knjižnico učilnici in garderoba
Arhitekti iz studia ARP so že leta 2019 za stavbo Osnovne šole Vič na Abramovi ulici zasnovali prizidek na vzhodni strani, v katerega so umestili učilnici in garderobo za učence prve triade, čez garderobo pa v notranjost avle pripeljali tudi dnevno svetlobo.
Predlani so prejeli povabilo, da zaradi povečanega vpisa pripravijo načrt umestitve nove učilnice v avlo, toda sami tega prostora niso prepoznali kot primernega za učilnico, temveč za novo knjižnico. Za obstoječo v pritličju na zahodnem obodu avle pa so predlagali, da bi jo spremenili v učilnico. Sčasoma, ko generacije otrok ne bodo več tako številčne, jo bodo preuredili v vadbeni prostor za prvo triado, pojasnjujejo na šoli.
Za novo šolsko knjižnico so izkoristiti dvoetažnost. Vanjo so tako vključili obstoječe polkrožno stopnišče in izkoristili hodnik v zgornji etaži, ki je zdaj razgledišče na dogajanje v knjižnici. »S tem, ko smo knjige postavili v samo srce šole, smo zaobjeli tudi simbolno sporočilo – da bi knjige in branje dejansko zasedale osrednji prostor šole,« pripoveduje eden od avtorjev zasnove, arhitekt Matjaž Bolčina.
A velik premislek je terjalo predvsem, kako v avlo umestiti police za knjige in kotičke za pogovore oziroma pisanje nalog, iz kakšnih materialov zasnovati ta prostor, da avle ne bo zaprl, hkrati pa bo izkazoval povabilo učencem, naj knjižnico obiščejo čim večkrat, tako med krajšimi kot daljšimi odmori.
Hkrati so morali zagotoviti, da bodo knjige varne pred nenadzorovano izposojo ali morebitnimi krajami. »Vedeli smo, da mora biti knjižnica transparentna, prosojna pa tudi, da je ne smemo zapreti s streho, da bodo otroci vanjo lahko pogledovali z galerije. Obenem je morala biti struktura vendarle dovolj zaščitna za knjige in inventar,« je pojasnil sogovornik.
Ker so želeli ohraniti stik med prostori, predvsem pa prehajanje svetlobe na hodnike, so transparentno opno načrtovali iz osnovne lesene konstrukcije, med katero so vstavili kovinske okvirje. Na robu knjižne omare je med posamezne police dodan pleksi. Zaprt je samo del, kjer so knjige, zgornja polja so popolnoma odprta. Omare s knjigami v njih pa so to lahkotno strukturo še ustrezno obtežile in stabilizirale. Ta montažna gradnja je bila izvedena zelo hitro, zunanji obod knjižnice je bil postavljen v tednu dni.
Spoznavanje otrok s knjigo
Osnovnošolska knjižnica je vendarle nekoliko specifična, pravijo v studiu ARP. Namenjena je predvsem spoznavanju otrok s knjigo. »V šolski knjižnici ne moremo pričakovati tišine in miru kot v javni, ob določenih dneh in urah, ko si otroci izposojajo in vračajo knjige, je v njej celo zelo živahno. Poleg tega to ni samo knjižnica, je tudi prostor za knjižnično vzgojo, kot smo izvedeli, vsi otroci doma nimajo knjig.
To je povrh vsega skupen prostor za pisanje nalog, lahko tudi prostor za kakšno prireditev,« je povedal arhitekt. Kot zanimivost je navedel, da so otroci zelo pozitivno sprejeli nižji pult, kot je bil v stari knjižnici; zdaj lahko tudi mlajši oziroma manjši nanj sami oddajajo knjige in vidijo knjižničarko.
Na šoli so ob zamisli odprte knjižnice, ki bi zavzemala osrednji del avle, sprva oklevali, priznava pomočnica ravnatelja Irena Grlica. Pomisleke so imeli, ker je to pomenilo, da bodo izgubili še edini velik prostor v šoli, ki je hkrati med drugim razstavni prostor, denimo, za Viški likovni salon; te dni so odprli že petintridesetega po vrsti. »Tako da smo oklevali in odločitev odmikali, dokler smo jo lahko in nam ni zares zmanjkalo prostorov za pouk,« je povedala.
Po besedah sogovornice so morali ta sodobni, odprti koncept posvojiti tako zaposleni kot otroci. »Je sodobna, lepa, zanjo dobivamo veliko pohval, tudi to, da pobiramo nagrade, nam je všeč,« je iskreno priznala. Pritrjuje, da je zdaj učencem bolj na očeh in bolj obiskana, a na žalost zaradi kadrovske stiske knjižničarka hkrati tudi poučuje, zato ne more biti odprta ves čas, kot bi si želeli.
Dodala je še, da se že kažejo tudi manjše pomanjkljivosti, denimo, da je knjižničarka zaradi odprtih sten izpostavljena prepihu in da kljub vsemu v knjižnici primanjkuje svetlobe. Novi razstavni prostor likovnih del so pridobili na stenah nove knjižnice, nekaj pa v nekdanji knjižnici.
Prenovljene Plečnikove nagrade
Prenovljene Plečnikove nagrade
Ob letošnji 50. obletnici ustanovitve Sklada arhitekta Jožeta Plečnika in podelitve prve Plečnikove nagrade leta 1973 – prejel jo je arhitekt Anton Bitenc za ureditvi Blejskega otoka in središča Vipave – so uvedli kar nekaj sprememb. Med drugim so dodali nove kategorije nagrad (za arhitekturno realizacijo večjega merila ter manjšega merila, za javni prostor, strokovno publicistiko in bogatitev prostorske kulture ter tudi štipendijo kot študentsko priznanje) in več spremljevalnih dogodkov. V galeriji DESSA, kjer običajno pripravijo razstavo nagrajenih del, letos predstavljajo le glavno Plečnikovo nagrado, odprto knjižnico osnovne šole Vič, saj so organizatorji razstavo nagrajenih projektov pripravili v Plečnikovi hiši.
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je prejel Vrtec Kočevje, enota Čebelica (Jure Hrovat, Ana Kreč in Katja Paternoster/Svet vmes, krajinska arhitektura Darja Matjašec, Nejc Florjanc in Katja Mali). Plečnikova medalja v kategoriji javnega prostora je pripadla projektu Krater, tipologija mestne divjine (članom kolektiva Krater Gaji Mežnarić Osole, Andreju Koruzi, Danici Sretenović, Roku Oblaku, Primožu Turnšku, Sebastjanu Kovaču, Anamari Hrup, Evi Jeri Hanžek, Amadeji Smrekar in Altanu Jurci Avciju ter društvu Prostorož).
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel projekt Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture, slovenski paviljon na predlanskem arhitekturnem bienalu v Benetkah ter spremljajoče knjige in dogodki (avtorjev Blaža Babnika Romaniuka, Martine Malešič, Rastka Pečarja, Aste Vrečko, Anje Delbello, Aljaža Vesela, Nuše Jurkovič, Sama Kralja, Vida Hajnška in Jane Jocif). Enakovredni štipendiji so podelili Sebastjanu Cvelbarju in Lenartu Pianu.
Šolska knjižnica Osnovne šole Vič, Ljubljana
Investitor: Mestna občina Ljubljana
Leto realizacije: 2022
Bruto površina: 85 m2
Avtorji arhitekture: Matjaž Bolčina, Ernest Milčinović, Jan Žonta (ARP Studio)
Vrednost investicije:
okoli 150.000 evrov
Plečnikova nagrada, arhitekturna realizacija manjšega merila
