Ena od kritičnih točk uvajanja vozil na električni in vodikov pogon je infrastruktura točk, na katerih je mogoče izrabljene baterije ponovno napolniti oziroma obnoviti zalogo goriva. Te infrastrukturne investicije so redko komercialno zanimive, zato jih kot del zaveze k zelenemu prehodu subvencije omogoča tudi Evropska unija.

Pred kratkim je evropska komisija objavila izbor 42 novih projektov v okviru instrumenta za infrastrukturo za alternativna goriva (AFIF) iz programa EU za financiranje evropske prometne infrastrukture. Projekti bodo skupaj prejeli 424 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev. Med izbranimi projekti sta tudi dva iz Slovenije – eden iz Fraporta Slovenija in drugi iz Energetike Ljubljana.

Elektrika za letala namesto dizla

Projekt upravljavca brniškega letališča, družbe Fraport Slovenija, vključuje postavitev mobilne električne hladilne enote za letala med zemeljskimi operacijami, transformator, ki bo napajal 25 že obstoječih polnilnih postaj, pet zemeljskih napajalnih enot za letala, osem mobilnih napajalnih enot za oskrbo letal na oddaljenih delih letališča in polnilno postajo za električna vozila. Upravičeni stroški projekta so 2,34 milijona evrov, od tega bo 1,17 milijona evrov evropskega sofinanciranja.

Projekt bodo na letališču začeli izvajati takoj po tem, ko bodo izpeljali naročila za opremo, zaključiti pa ga nameravajo do konca leta 2026. Večino (90 odstotkov) lastnega deleža financiranja bodo zagotovili iz sredstev podjetja, približno desetino pa bodo pokrili z bančnim posojilom.

Glavni učinek investicije bo zmanjšanje porabe naftnih derivatov (dizla in kerozina) za vzdrževanje funkcij letal v času, ko so na tleh. »Zemeljska napajalna enota služi zunanjemu električnemu napajanju, ko je letalo parkirano na parkirni poziciji. Trenutno za električno napajanje letal uporabljamo zemeljske enote na dizelski pogon. Z novo pridobitvijo bomo uporabljali zemeljske enote – baterijo ter zemeljsko in podzemeljsko enoto s pretvornikom. Ko je letalo parkirano na parkirni poziciji, se za njegovo klimatizacijo lahko uporabljajo mobilne električne hladilne enote. To omogoča izklop naprave na letalu, ki deluje na kerozin,« je povedala Monika Jelačič, vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija.

Polnilnica za avtobuse na vodik

Javno podjetje Energetika Ljubljana je prijavilo projekt za postavitev postaje za polnjenje z vodikom za avtobuse javnega potniškega prometa v Ljubljani, 16 polnilnih postaj in devet električnih luških servisnih vozil v koprskem pristanišču, 14 polnilnih postaj za električne avtobuse javnega potniškega prometa v Kopru in 12 polnilnih postaj za avtobuse javnega potniškega prometa v Ljubljani.

»Energetika Ljubljana je vodilni partner konzorcija, ki je oddal vlogo za nepovratna sredstva na evropski razpis CEF AFIF. V konzorciju so še družbe LPP, Arriva in Luka Koper. Vrednost prijavljenih projektov je šest milijonov evrov. Po pogojih razpisa se lahko dobi sofinanciranje v višini 50 odstotkov. To pomeni, da bomo v sklopu tega razpisa prejeli skupno 2,99 milijona evrov nepovratnih sredstev,« je pojasnila Doris Kukovčič, ki v Energetiki Ljubljana skrbi za odnose z javnostjo.

Energetika Ljubljana je na razpis prijavila vodikovo polnilnico, preostali partnerji pa polnilnice za električna vozila. Sama Energetika bo iz odobrenega razpisnega denarja lahko črpala 832.500 evrov, LPP 529.750 evrov, Arriva 650.000 evrov, Luka Koper pa 982.550 evrov. Vrednost investicije, ki presega dodeljeno podporo, bodo podjetja krila iz lastnih sredstev družb.

Projekti se bodo izvajali na več lokacijah z različnimi termini začetka in dokončanja. Vodikova polnilnica se že izvaja in bo dokončana v zadnjem četrtletju prihodnjega leta. Dokončanje vseh projektov je predvideno v letu 2026.

»Vsak od konzorcijskih partnerjev bo lastnik in upravljavec polnilnic, ki jih bo zgradil v okviru odobrenega projekta na razpisu. Vodikova polnilnica, ki jo izvaja Energetika Ljubljana, bo javna, vendar bo v osnovi namenjena polnjenju avtobusov LPP. Elektropolnilnice pa bodo interne za polnjenje avtobusov in vozil internega voznega parka,« so še povedali v Energetiki.

Dodali so še, da je pri gradnji vodikove polnilnice trenutno v ospredju doseganje razogljičenja javnega potniškega prometa. Za ekonomsko vzdržnost uvajanja vodikove tehnologije pa bo nujno subvencioniranje cene vodika iz države tako, kot je to urejeno na primer v Avstriji.

Poteka že novi razpis

»Od leta 2021 je EU prek sklada AFIF številnim projektom dodelila več kot 1,3 milijarde evrov, s čimer je bilo vzpostavljenih 26.396 električnih polnilnih mest, 202 vodikovi polnilni postaji in elektrificirane zemeljske storitve na 63 letališčih. Zadnji razpis je bil glede števila in kakovosti projektov najuspešnejši doslej, kar kaže na vse večje zanimanje za vodikovo in električno polnilno infrastrukturo,« je povedala Adina Vălean, evropska komisarka za promet. Z zadnjim izborom bo AFIF podprl približno 4200 električnih polnilnih mest vzdolž evropskega cestnega omrežja TEN-T, 48 vodikovih polnilnih postaj za avtomobile, tovornjake in avtobuse ter elektrifikacijo storitev zemeljske oskrbe na 21 letališčih.

Evropska unija bo še naprej podpirala projekte, ki so pomembni za uresničitev ciljev, določenih v okviru zelenega dogovora EU, s poudarkom na prehod na promet brez emisij z uporabo alternativnih goriv, je poudarila Paloma Aba Garrote, direktorica Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA).

Trenutno je odprt nov razpis AFIF, za katerega je prvi rok za oddajo vlog 24. september 2024. V letošnjem in prihodnjem letu bo za podporo infrastrukturnim projektom za oskrbo z alternativnimi gorivi na voljo milijarda evrov, do konca leta 2024 pa bodo objavljeni trije pozivi.