Posodobljeno cepivo pri nas v drugi polovici septembra
Ameriški center za nadzor širjenja nalezljivih bolezni (CDC) je ob pojavu ene najnovejših različic koronavirusa (imenujejo jo BA 2.86), ki so jo zaznali v odpadnih vodah, ogroženim skupinam prebivalcev že svetoval uporabo mask, zdravniki na to opozarjajo tudi 80-letnega predsednika Joeja Bidna.
Povečujejo se hospitalizacije, maske so uvedle različne institucije od nekaterih zdravstvenih ustanov do kolidžev in filmskih studiev, poroča Guardian. Aktualno različico so zaznali še na Danskem, v Južni Afriki, Izraelu in Združenem kraljestvu. Tuji mediji omenjajo tudi različico eris. Kaj se dogaja pri nas, pojasnjuje znanstvena sodelavka z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske univerze doc. dr. Miša Korva.
Katera različica prevladuje pri nas?
Naši zadnji podatki obsegajo obdobje do 20. avgusta, a že od januarja pri vseh okuženih dokazujemo različico omikron, ki pa se deli na številne podrazličice. Med njimi sta tudi BA.2.86 in EG.5.1, ki je znana kot eris. Ta je razširjena po vsem svetu in je v večini držav odgovorna za povečanje primerov okužb, saj je zelo nalezljiva in se hitro širi. V zadnjih dveh mesecih se je njen delež povečal za kar štirikrat (na 60 odstotkov primerov), večinoma je bila zaznana v Aziji in Severni Ameriki.
Različico BA.2.86 so laboratoriji prvič zaznali pred dvema mesecema, pri nas pa je še nismo. Posebna je po tem, da ima še večje število mutacij, zaradi katerih predvidevamo, da se bo učinkovito izogibala imunskemu odzivu in ima potencial, da bi se močno razširila. Sicer pa smo na inštitutu do zdaj dokazali sedem primerov različice eris.
Kako se eris razlikuje od omikrona?
Eris je potomka omikrona. Že zgodaj letos so se pojavile rekombinantne različice omikrona, te nastanejo ob hkratnih okužbah z več različicami in jih označujemo kot različice XBB. Zaradi razmeroma majhnega števila pozitivnih vzorcev pri nas trenutno zaznavamo zelo pester nabor rekombinantnih različic omikrona. Do pojava prvega primera erisa konec julija so v zadnjih mesecih prevladovale hčerinske različice XBB, zdaj je med njimi skoraj četrtina primerov različice eris.
Kaj lahko pričakujemo jeseni in pozimi? Kaj kažejo izkušnje držav, ki so še v zimi?
Globalni zbirni podatki iz zadnjega meseca še vedno kažejo upadanje števila hospitalizacij in smrti na območju Evrope, vzhodnega Sredozemlja, jugovzhodne Azije in Afrike. Izjema je zahodnopacifiška regija, kjer se je v zadnjem mesecu za 97 odstotkov povečalo število primerov okužb s sars-cov-2, a so povzročile le rahel porast števila smrti.
Res pa podatki iz sredine avgusta že kažejo na povečan delež pozitivnih testov v več kot polovici evropskih držav, tudi pri nas. Koronavirus, predvsem različica omikron, ni sezonski virus, ampak se uspešno širi tudi pri višjih temperaturah. Uspešno se izogne imunskemu odzivu in se hitro širi v populaciji. Število primerov okužbe z erisom narašča v vseh državah, vendar je že tako prilagojen, da ne povzroča vidnega porasta hospitalizacij in smrti. Izkušnje držav na južni polobli kažejo predvsem na zelo pestro sezono respiratornih okužb, v prihodnjih mesecih lahko tudi pri nas pričakujemo sočasne ali zaporedne okužbe z različnimi respiratornimi virusi.
Kot kažejo podatki sledilnika covid-19, se okužbe s sars-cov-2 povečujejo od 9. avgusta. NIJZ bo priporočila za cepljenje proti covidu-19 posodobil v začetku tega meseca, predvidoma v drugi polovici septembra bo tudi v Sloveniji na voljo posodobljeno cepivo (monovalentno cepivo proti omikronski podrazličici XBB.1.5), namenjeno bo rizičnim skupinam. Priporočila za zaščito imunsko oslabljenih in posebej ranljivih oseb veljajo ves čas in so objavljena tudi na njihovi spletni strani.
Koliko je koronavirus še prisoten v vašem raziskovanju?
Še vedno je zelo močno prisoten, saj med pandemijo ni bilo časa za sistematične raziskave, ampak le za nujno spremljanje razvoja virusa in njegovega učinka na ljudi. Zdaj se bolj sistematično ukvarjamo z evolucijo virusa in skušamo razumeti, kako se razvija pri imunsko oslabljenih osebah v primerjavi z njegovim razvojem v populaciji. To nam lahko pomaga razumeti, katere so ključne značilnosti, ki so mu pomagale, da se je tako hitro prilagodil na človeka. Ukvarjamo se tudi z interakcijami koronavirusa z drugimi respiratornimi patogeni. Ta spoznanja bodo zaradi sočasnega kroženja koronavirusa in drugih respiratornih okužb vse bolj pomembna.
Vaši kolegi z inštituta so že od pojava novega koronavirusa večkrat poudarjali, da jih je ta presenečal predvsem s svojimi mutacijami. Kaj vas morebiti preseneča zdaj?
V zadnjih nekaj desetletjih smo doživeli in spremljali veliko epidemij in izbruhov od mišje mrzlice v Sloveniji do ebole in zike. Pandemija covida-19 pa je presegla vse do zdaj poznane okvire – tako po obsegu diagnostike kot tudi po neverjetni sposobnosti virusa, da se izjemno hitro prilagaja gostitelju. Nove različice se pojavijo, obkrožijo svet, a jih že v kratkem nadomesti nova, še »boljša« različica. Sposobnost tega virusa, da se zelo hitro prilagodi na imunsko stanje človeške populacije in tudi na nove gostitelje (živali), je res izjemna.
Dolgi covid se pojavlja tudi pri okužbah z omikronom
Kot je povedala infektologinja in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja dr. Tatjana Lejko Zupanc, so do pred kratkim obravnavali zelo malo bolnikov s covidom-19, v urgentni ambulanti zgolj posamične primere. Zadnja dva tedna je pacientov nekoliko več, a po njenih besedah stanje ni dramatično. Trenutno je v enoti intenzivne terapije hospitaliziran en bolnik, tu in tam se kakšen zdravi na oddelku, toda bližajo se zimski meseci, ko se bodo povečale respiratorne okužbe, s tem pa tudi število pacientov v bolnišnici.
»Za zdaj so razmere enake, kot so bile v zadnjega pol leta oziroma zadnje leto. Večinoma zdravimo bolnike z dejavniki tveganja,« je povedala sogovornica. Tem, torej starejšim, imunsko oslabljenim, tistim s kroničnimi boleznimi (srčno-žilnimi, pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, osebam z rakavimi obolenji, tistim s čezmerno telesno težo) tudi mednarodna priporočila svetujejo cepljenje. »Zdaj prihaja novo cepivo in naštetim bolnikom bo to gotovo koristilo, ne glede na to, ali so bili doslej cepljeni ali ne. Kajti ti bolniki imajo še vedno teoretično možnost za težji potek covida-19. Videli bomo tudi, kako bo sars-cov-2 primerljiv z letošnjo sezonsko gripo,« je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc.
Poudarila je, da se tako imenovani dolgi covid (long covid) pojavlja tudi pri okuženih z omikronom, čeprav je teh bolnikov nekoliko manj, kot jih je bilo v prejšnjih obdobjih. Tudi bolnikom z dolgim covidom, ki so bili okuženi s prejšnjimi različicami, se zdravstveno stanje izboljšuje oziroma se težave zmanjšujejo. »Pri nekaterih posameznikih so težave še vedno prisotne, kljub temu da so preboleli covid-19 že v letih 2020 in 2021, ampak ti so bolj redki. Kakšen simptom ostane tudi trajno ali pa se ne izboljša v polni meri, najpogostejši so huda kronična utrujenost, kronični bolečinski sindromi, motnje spomina in podobno. Vonj, ki so ga izgubili, se večinoma povsem povrne, je pa tu in tam kakšen bolnik, ki se mu ni,« je še povzela.
Še vedno veljajo ista priporočila: okuženi in bolni s covidom-19 naj ostanejo doma, izogibajo naj se stikom z ogroženimi skupinami, tudi sicer pa so maske v hladnejšem delu leta priporočljive v zdravstvenih ustanovah tako za bolnike, ki pridejo na pregled, kot za zaposlene tudi zaradi preprečevanja prenosa drugih obolenj, zlasti gripe.
So pa na ljubljanski infekcijski kliniki z območij, ki so jih prizadele poplave, obravnavali osem primerov leptospiroze pri odraslih in pri enem otroku. »Imeli so ledvično okvaro, zdravili smo jih z antibiotiki, eden ali dva sta se zdravila tudi v enoti intenzivne terapije, a ne dolgo časa, večina je že doma,« še pove sogovornica.
