Večer baltskih labodov

Drevi bo na Ljubljana festivalu zanimiv večer glasbe, posvečene elegantnim živalim
Fotografija: Dirigent Kristjan Järvi s Filharmoničnim orkestrom Baltskega morja presega običajen koncertni pristop. FOTO: Bernd Possardt
Odpri galerijo
Dirigent Kristjan Järvi s Filharmoničnim orkestrom Baltskega morja presega običajen koncertni pristop. FOTO: Bernd Possardt

Filharmonični orkester Baltskega morja bo ob 19. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani pod taktirko estonsko-ameriškega dirigenta in skladatelja Kristjana Järvija predstavil program Nordijski labodi. S Kristjanom Järvijem smo se pogovarjali o labodih in njihovem vplivu na glasbo ter o izjemnosti orkestra, ki mu dirigira.


Ste navdušeni nad labodi? Imajo posebno mesto v kulturi severnih narodov?


Lahko bi rekli, da sem nad labodi res navdušen. Labod je simbol čistosti, nedolžnosti in svetosti. Je tudi nordijski simbol, saj ga imajo vse severne države vpete v svojem kulturnem izročilu. Z našim novim koncertnim programom, imenovanim Nordijski labodi, tako s severa prinašamo ljubljanskemu občinstvu odlično glasbo, ki so jo navdihnili labodi, od Pärta, Sibeliusa in Čajkovskega.
 

Zakaj ste se odločili za labodji glasbeni večer?


Labodi so tudi simbol veličastnega občutka neskončnosti. To poskušam ljudem vcepiti z vsem, kar počnem – razmišljati z občutkom neskončnosti, zato repertoar osredotočamo na ta način. Sibelius je o svoji 5. simfoniji dejal, da ga je navdihnilo opazovanje 16 labodov, ki letijo v formaciji. To je bila ena najlepših stvari, ki jih je kdaj videl, zato imamo tako veličasten konec te simfonije.
Estonsko-ameriški dirigent Kristjan Järvi. FOTO: Siiri Kumari
Estonsko-ameriški dirigent Kristjan Järvi. FOTO: Siiri Kumari

Dirigirate zelo posebnemu sestavu, Filharmoničnemu orkestru Baltskega morja. V čem se vaš orkester razlikuje od drugih? Kje ga vidite v prihodnje?


Filharmonični orkester Baltskega morja je od svojega začetka leta 2008 doživel številne spremembe. Začel je kot mladinski orkester, potem pa je postal polnokrvni simfonični orkester. Nato pa je temeljito spremenil izvedbeni slog, ki temelji ne le na glasbi, izvedeni na najvišji ravni, ampak tudi na pripovedovanju zgodb s koreografijo in vizualizacijo. Da bi to dosegli, smo se odločili, da orkester ne bo sedel in da ne bomo igrali s pomočjo notnih zapisov, temveč da igramo vse po spominu.
Naredili smo še korak naprej s popolnoma novim produkcijskim vidikom, saj ustvarjamo lasten glasbeni material. Svet je poln idej in s Filharmoničnim orkestrom Baltskega morja želimo postati nekakšna produkcijska hiša, ki podpira razvoj teh idej naših glasbenikov.


 

Ker orkester igra brez partitur, so v njem samo pogumni klasično šolani glasbeniki?


To, kar počnemo z orkestrom, vključno z igranjem na pamet, je stalen proces odpiranja glasbenikov možnostim, da odkrijejo, kaj je v njih. Gre za krepitev samozaupanja. Seveda je tudi velik uspeh za vse glasbenike, da izvedejo celoten program brez notnega zapisa. Naš cilj pa je doseči ustvarjalno svobodo – prebiti omejitve, zavreči dvome in strahove. Želimo doseči to, kar je v klasični glasbi prej zatirano, kot spodbujano. Gre torej za opolnomočenje glasbenikov, da nase gledajo kot na umetnike, ne kot na delavce na glasbeni produkcijski liniji. Če želite doseči ta višji cilj, se morate sprijazniti s tem, da lahko pri tem naredite tudi kakšno napako. Zato postane učni proces tudi način odpravlja strahu pred neuspehom, pred napakami.

Prihajate iz družine dirigentov. Ste sploh imeli še kakšno drugo možnost, kaj bi počeli v življenju, razen da postanete dirigent?

Ne. (Smeh.)



Komentarji: