Zdravstvena blagajna bo dobila novi nalogi

Zakon o ZZZS, s katerim je prejšnja ministrska ekipa hotela poseči v upravljanje in organiziranost javne zdravstvene blagajne, je nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel pospravila v predal, saj je ugotovila, da ni potreben, je povedala na danajšnji skupščini ZZZS, na kateri je predstavila tudi svoje načrte.  

»Ko sem štirikrat zapovrstjo prebrala zakon, sem se vprašala, kaj sploh želim z njim doseči? Doseči želim dvoje: da postane ZZZS aktivni kupec zdravstvenih storitev in da izvaja finančno-strokovne nadzore. Za to dvoje pa ni potreben poseben zakon,« je utemeljila svojo odločitev o nepotrebnosti zakona. Vsebini, ki pa sta po njenih besedah nujni, bo vnesla v novelo ZZVZZ. Posebne skupine, ki bi jo pripravljala, še ni, ko pa bo zakon pripravljen, bo sodelovala tudi z ZZZS, je dejala ministrica in tako pomirila strahove predsednika skupščine ZZZS Draga Delaluta, da se ministrstvo znova, tako kot pod prejšnjim ministrom, gre skrivalnice z ZZZS. »Kar je bilo, je bilo, ne bi se vračala v preteklost. Zdaj je točka nič in od tod nadaljujemo,« je menila ministrica in napovedala dobro sodelovanje z ZZZS.

Aktivni kupec pomeni, da naj bi ZZZS sproti prenavljal obračunske modele, po katerih so plačane zdravstvene storitve, je pojasnila. Cene storitev zdaj ne izražajo dejanskih stroškov: nekatere so precenjene, druge podcenjene, ocenjuje. »Izvajalci delajo, kar je najbolje plačano. To ni prav. Delati morajo, kar potrebujejo pacienti,« je menila ministrica, ki si za leti 2024 in 2025 želi, da bi bilo čim hitreje čim več obračunskih modelov spremenjenih.

Duga velika nova naloga, ki jo bo ZZZS izvajal, so finančno-strokovni nadzori nad izvajalci. Finančne nadzore ZZZS že izvaja. Do podatkov o strokovnih odločitvah zdravnika, s tem pa do najobčutljivejših osebnih podatkov vsakega posameznega pacienta, pa ZZZS zdaj nima dostopa. Po novem – tako pravi ministrica – bo ZZZS nadziral tudi, ali so zdravstvene storitve strokovno upravičene. Strokovni nadzori so zdaj v pristojnosti zdravniške zbornice.

Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar. FOTO: Leon Vidic/Delo

Ministrica je zagotovila, da nikoli ni omenila ukinitve skupščine ZZZS. »ZZZS mora ostati avtonomen,« je dejala. Članom skupščine je predstavila svoje tri prioritetne cilje: dostopnost, kakovost in finančno vzdržnost v zvezi s košarico pravic. Poudarila je, da rešitev za odpravo čakalnih dob ni povečevanje sredstev za zdravstvo, ampak pripravlja protokol za obravnavo pacienta, za katerega bo treba spremeniti zakon o pacientovih pravicah in pravilnik o čakalnih dobah. Skupščino ZZZS je pozvala, da predloge in pripombe pove naravnost njej, ne pa prek medijev.

»Želimo, da ne rušite ne upravnega odbora ne skupščine ZZZS,« je dejal v razpravi Branko Meh iz vrst delodajalcev. Gregorja Makuca, prav tako iz vrst delodajalcev, pa je zanimalo, kako namerava ministrica spremeniti upravljanje in vodenje drugih javnih zavodov, kaj bo z normativi v javni mreži in kaj bo naredila z zdravniki v dvojni praksi (tako imenovane dvoživke). Marina Vuk iz vrst delojemalcev je menila, da povzroča anomalije filozofija, da je vse, kar je narejeno v zdravstvu, tudi plačano. Irena Ilešić Čujović iz vrst sindikatov pa se je zavzela za prihranke, do katerih bo po njenem privedlo drugačno upravljanje zavodov in strokovno-finančni nadzori.

Tudi direktorji drugih zavodov bodo avtonomni, je napovedala ministrica. Strinjala se je, da so v procesih vodenja rezerve. Za predlagano konkurenčno klavzulo zdravnikov, ki naj ne bi delali pri drugih delodajalcih, se ni ogrela. »Ne bomo prepovedovali, ampak motivirali,« je dejala, šele če jim zdravnikov ne bo uspelo motivirati za delo na enem mestu v javnem zdravstvu, bo posegla po konkurenčni klavzuli. Napovedala je merjenje učinkovitosti v delovnem času, najprej v kardiologiji, gastroenterologiji in ortopediji. Košarice pravic se ne bo dotikala, a bo vzdržnost zdravstvene blagajne težava.

Ko je ministrica že odšla, je skupščina obravnavala tudi nevzdržnost enodnevnega roka, ki je bil na voljo za pripombe na interventni zakon za zdravstvo, ki ga je pripravila ministrica. ZZZS morda prvič v zgodovini svojega obstoja ni imel možnosti podati pripomb, ker je bilo časa – tudi ko je bil rok podaljšan na sedem dni – premalo. Pričakujejo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.