Polt ni pomembna, vsi smo enaki
V minulih dneh se je v Sloveniji kot ambasador letošnjega evropskega prvenstva v nogometu mudil Gerald Asamoah. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je namreč 1. februarja imenovala izbrano kopico nekdanjih nemških poklicnih nogometašev za ambasadorje eura 2024. Gerald Asamoah je v intervjuju spregovoril o svoji pionirski poti v vrsto nemške reprezentance, o rezultatskih pričakovanjih na bližnjem euru, kot klubska legenda o Schalkeju 04, in tudi o svoji prvi domovini Gani.
Koliko držav ste v vlogi ambasadorja eura 2024 že obiskali?
»Iskreno povedano, Slovenija je moja prva. Nato se bom napotil v Italijo, Francijo, na Nizozemsko in v Turčijo.«
Sami ste zelo angažirani pri socialni povezanosti in vključevanju posameznikov, seveda tudi v športu. Torej, da nogomet združuje ljudi. Bili ste sploh prvi nogometaš, rojen v Afriki, ki je zaigral za nemško reprezentanco. Kaj je to pomenilo v tistem času, seveda tudi za Afričane v Nemčiji?
»Ko sem prišel v Nemčijo, nikoli nisem razmišljal o tem, da bi igral za tamkašnjo izbrano vrsto, saj sem Ganec. A so me v tej državi sprejeli, v Nemčiji sem hodil v šolo, tudi otroka sta se tam rodila. V Nemčiji sem odrasel, nekaj mi je dala. Zato takrat, ko sem se moral odločiti, ali naj igram za Nemčijo ali rodno Gano, odločitev ni bila lahka. A šlo je za državo, kjer živim in rad igram nogomet. Položaj ni bil lahek, bilo je nekaj strahu, da me kot prvega temnopoltega igralca v reprezentančni vrsti ne bodo sprejeli, a odločitev za Nemčijo je bila ena od najboljših, kar sem jih kdaj koli sprejel. Zdaj vidimo, da v nemški ekipi igra veliko temnopoltih nogometašev, lažje jim je, odprl sem jim vrata. Ravno to potrebujemo, moramo biti združeni, ni pomembno, ali sem temnopolt, belopolt, vsi so enaki. To je sporočilo, ki ga imamo. Ponosem sem, da toliko temnopoltih nogometašev zdaj igra za nemško vrsto.«
Kakšen pa je za nebelopolte igralce položaj danes. Je bolje ali rasizem narašča?
»Je bolje, a moramo vseskozi omenjati to tematiko. Mnogo ljudi je, ki nas nočejo sprejeti kot del obstoječega človeštva. To je boj, o tem moramo govoriti, ko sem sam začel s tem, je bilo zelo težko, zdaj pa smo leta 2024 in imamo pričujoč položaj. Imam otroka, in nočem, da bi šla skozi to, kar sem moral prestati sam. Še enkrat, to je boj in moramo se bojevati naprej. Predstavljati Nemčijo je kot pot odpiranja vrat za ljudi. Resda zdaj v nemški reprezentanci nastopajo temnopolti igralci, a veliko ljudi v Nemčiji je, ki tega dejstva ne sprejema.«
Kako pa vidite možnosti Nemčije na prihajajočem evropskem prvenstvu. Še posebej po zamenjavi selektorja, zapleteno je?
»Za Nemce je to domače tekmovanje, igral sem na svetovnem prvenstvu leta 2006, ki ga je gostila Nemčija, bilo je podobno. Vedeli smo, da bo težko, skoraj smo prišli v finale, v polfinalu smo izgubili z Italijo. Tokrat bo prav tako treba dobro igrati, imeti podporo navijačev, menim, da lahko pridemo v polfinale, nato pa bomo videli. Veliko dobrih reprezentanc je, toda, kdo ve? Verjamem, da Nemčiji lahko uspe.«
In vaše mnenje o tem, kaj lahko na elitnem starocelinskem turnirju postori slovenska reprezentanca?
»Iskren bom z vami, država z ne ravno velikim številom prebivalcev se je uvrstila na euro, vem, da nekaj reprezentantov igra tudi v Nemčiji. Iz skupine z Anglijo, Dansko in Srbijo se lahko prebijete naprej, saj imate dobro skupino igralcev. Anglija je seveda prvi favorit, nato imajo vsi svojo priložnost. Za vas bo odločilna tekma tista s Srbijo.«
ℹGerald Asamoah
rodil se je 3. oktobra 1978 v Mampongu v Gani. Ko je bil star 11 let, se je njegova družina izselila v Nemčijo. V mladinski in na začetku članske poti se je uveljavil v klubu Hannover 96, zlata leta (1999-2010) je preživel pri Schalkeju 04. Z njim je po dvakrat osvojil nemški pokal in evropski pokal intertoto. Bil je sploh prvi temnopolti nogometaš, rojen v Afriki, ki je zaigral za nemško reprezentanco. Zanjo je napadalec v 43 tekmah dosegel 6 golov. Na svetovnem prvenstvu leta 2002 je bil z Nemčijo podprvak, štiri leta kasneje tretji. Trenutno je vodja prvega moštva pri Schalkeju, a bo s koncem sezone zapustil klub.
V elitnem nemškem nogometnem prvenstvu bundesligi so štadioni polni. Drugače ne bo niti na evropskem prvenstvu.
»Že na SP 2006 je bilo tako. Slovenija svoje dvoboje igra v Stuttgartu, Münchnu in Kölnu, to ni daleč od vas, tudi slovenski navijači bodo tam. Štadioni bodo polni in v Nemčiji se že veselimo lepega turnirja.«
Vaš klub, nekdanji velikan Schalke 04, kjer ste preživeli večino kariere, denimo zdaj celo nastopa le v drugi nemški ligi. Vi ste po funkciji vodja prvega moštva. Kaj se dogaja?
»Izpad iz prve lige v pretekli sezoni seveda ni v ponos. Vsi, ki poznajo Schalke, vedo za njegovo veličino, da je igral v ligi prvakov, storili smo mnogo napak, moramo se ponovno trdno postaviti na noge. Prodajali smo igralce, sami pa nato ustrezne nismo mogli kupiti. Upamo na boljše čase.«
Spremljate tudi izbrano vrsto Gane? Nima sreče na svetovnih prvenstvih.
»Ima enako težavo kot Schalke. Veliko starejših igralcev je, novi selektor Otto Addo, je tudi moj prijatelj, bo v moštvo po mojem mnenju vpeljal mlajše nogometaše. Imamo nadarjene fante, denimo Mohammed Kudus, ki je član West Hama. V Ajaxu je odlično igral, nato prestopil k angleškemu klubu. Moštvo moramo zgraditi okoli Kudusa, če bo zdrav, torej ne poškodovan, potem bo Gano naredil boljšo in jo vodil k zmagam. Tudi za selektorja Adda vem, kakšno nogometno vizijo ima. Uvrstitev na naslednje svetovno prvenstvo je mogoča, a prej bo na sporedu še afriški pokal narodov.«
