Gostincem ne bo treba zagotavljati brezplačne vode
Vlada je včeraj potrdila predlog novega zakona o gostinstvu, s katerim želi med drugim omejiti kratkotrajno oddajanje nepremičnin, da bi bilo več stanovanj na voljo za trajno bivanje. V predlogu medtem ni več predvideno, da bi morali gostinci zagotavljati brezplačno vodo iz vodovodnega omrežja.
V starem koprskem mestnem jedru veliko stanovanj oddajajo v kratkoročni najem. Foto: Nataša Hlaj
LJUBLJANA
> Najprej je bilo v predlogu zakona predvideno, da bi morali gostinci vodo iz vodovodnega omrežja streči brezplačno. Kot je povedal državni sekretar Matevž Frangež, se je minister Matjaž Han za umik določila odločil v sredo po dogovoru z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS).
“Pitna voda je ustavno zagotovljena pravica, ampak vsi moramo to vodo v svojem gospodinjstvu plačati. Mislim, da je bilo upravičeno prisluhniti predstavnikom OZS, da če je nekaj ustavna pravica, to še ne pomeni, da morajo to zagotavljati in plačati gostinci,” je dejal Frangež.
OZS je v sredinem sporočilu za javnost opozorila, da gre v primeru strežbe vode iz vodovodnega omrežja za odločitev posameznega gostinca. “Vsak ima namreč svoj način dela in strežbe, ki vključuje ponudbo vode iz pipe ali pa ne. Prisila z zakonom je povsem nesprejemljiva,” je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Vlada sicer uvaja regulacijo kratkotrajnega najema zato, da bi mladim družinam zagotovila dostopnost stanovanj. Potrjeni predlog predvideva splošno omejitev kratkotrajnega oddajanja v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni v letu, in to za največ osem ležišč. Pri tem bi bilo nujno 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov. Veljavnost soglasij bi bila omejena na tri leta, stanovanja bi ob vpisu v register nastanitvenih obratov prejela posebne nalepke.
V eno- in dvostanovanjskih stavbah bi bila splošna omejitev največ 150 dni na leto, oddajalo bi se lahko do 15 ležišč, potrebno bi bilo soglasje etažnih lastnikov. V potrjenem predlogu ni več določila, da bi lahko v teh stavbah stanovanja oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca, ampak bi lahko to dejavnost opravljali tudi samostojni podjetniki in pravne osebe.
Lokalne skupnosti bodo lahko ob presoji stanja na stanovanjskem trgu in potreb razvoja turizma splošna pravila zaostrile ali omilile, in sicer bi lahko za večstanovanjske stavbe spodnjo mejo znižale na do 30 dni, zgornjo pa zvišale na največ 90 dni. Za eno- in dvostanovanjske bi lahko ta razpon znašal od 30 do 180 dni.
Novi zakon bo po predlogu poleg tega sprostil določila glede obratovalnega časa gostinskih obratov. Predvideno je tudi, da bo v primeru potrebe po daljšem obratovanju možno podaljšati obratovalni čas v skladu s splošnim aktom občine, poleg tega pa bo možno s pravilnikom določiti posebne dneve, ko bo podaljšanje možno brez soglasja (kot so nekateri tradicionalni prazniki).
Zakon bo glede na predlog uvedel tudi novosti glede kategorizacije nastanitvenih obratov.