Žuganje s še eno blokado
Državni zbor je včeraj vnovič podprl novelo zakona o dohodnini, po tem, ko so ponovno odločanje zahtevali državni svetniki, ki nasprotujejo ukinitvi postopnega dvigovanja splošne olajšave ter še nekaterim drugim rešitvam. A kot je napovedal poslanec NSi Jožef Horvat, poskusov, da bi preprečili uveljavitev novele 1. januarja 2023, še ni konec. Obeta se tekma s časom.
»Upoštevajoč informacije, da se pripravlja zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o tej noveli zakona o dohodnini, ter upoštevajoč dejstvo, da je danes 9. december in da naj bi zakon začel veljati 1. januarja – kar pomeni dodatne neproduktivne aktivnosti ter dodatne stroške gospodarstvu in drugim subjektom, ki izračunavajo akontacijo dohodnine –, je logični sklep, da je ta zakon mrtev. Ta zakon je mrtev in zakon ne bo začel veljati 1. januarja 2023 tudi, če ga boste danes ponovno potrdili, zato si dovolimo poziv koaliciji: pamet v roke pri glasovanju,« je navedel včeraj poslanec NSi, preden je 49 poslancev Svobode, SD in Levice vnovič potrdilo novelo.
»Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost. Opozicija pa nam je medtem postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem,« je včeraj pojasnjevala Andreja Kertiz, poslanka Gibanja Svoboda, in dodala, da spreminjajo dohodninsko novelo prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše predvsem zaradi njenih uničujočih posledic za javne finance.
Bo torej NSi začela zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum zgolj z namenom poskusa zavlačevanja uveljavitve novele, saj ustava prepoveduje referendume o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah? Uradnega odgovora na to vprašanje nismo dobili, a slišati je, da se za to potezo menda ne bi odločili ne v NSi in najverjetneje tudi ne v SDS, lahko pa bi to storila katera od zunajparlamentarnih strank.
V opoziciji poleg ukinitve postopnega zviševanja splošne olajšave sicer nasprotujejo še zaostritvam na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanju obdavčitve najemnin ter spremembam pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti.
»Bomo videli čez en teden,« si za zdaj s to možnostjo ne belijo glave v koaliciji, v kateri so prepričani, da jim bo vseeno uspelo izvesti vse postopke za uveljavitev novele še pred novim letom, kar je ključno, saj novela določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, 1. januarja 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, ampak le na 5000 evrov. Postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se odpravljajo.
Če bo 2500 podpisov za začetek referendumskih postopkov res vloženih, potem bi državni zbor lahko sprejel sklep o nedopustnosti referenduma zoper omenjeno novelo. A proti sklepu je še vedno mogoča pritožba na ustavno sodišče, do odločitve katerega pa se skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi zakon ne pošlje v razglasitev do objave odločitve ustavnega sodišča. To pa ob upoštevanju skrajnih rokov torej gotovo ne bi bilo več letos.
Je pa Milan Brglez v času vodenja državnega zbora sprejel tudi precedenčno odločitev in sam zavrnil več referendumskih pobud, saj je ocenil, da zlorabljajo pravico do referenduma za doseganje ciljev, ki s sprejetimi zakoni niso povezani. Ustavno sodišče mu je v nadaljevanju dalo prav.
