Letna inflacija se je januarja krepko znižala na 3,3 odstotka
Inflacija se v Sloveniji hitro umirja, z decembrskih 4,2 se je januarja znižala na 3,3 odstotka, ob tem pa smo na mesečni ravni zabeležili 0,6-odstotno deflacijo, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). Isti mesec lani je bila inflacija pri nas trikrat višja, desetodstotna.
K letni inflaciji so sicer največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (medletno višje za 3,2 odstotka). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6) ter zdravstvo (višje za 9,4 odstotka). Januarski mesečni padec cen pa je bil predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 odstotka in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 in dizelsko gorivo za 4,5 odstotka) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12 odstotkov). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 odstotka); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke.
Močan padec presenetil analitike
Na GZS so sicer pričakovali, da bo januarski mesečni padec cen 0,2-odstoten, ne pa tako velik – 0,6-odstoten, »zato lahko potrdimo, da so nas podatki presenetili. Cene so upadle že tretji zaporedni mesec, kar smo nazadnje videli in občutili pred tremi leti. Ne smemo pozabiti, da se cene januarja zaradi sezonskih dejavnikov (oblačila in obutve) običajno znižajo. Od našega vstopa v območje evra (1. januar 2007) so januarske cene običajno upadle za 0,6 odstotka glede na december, tej tradiciji pa so se izneverili le januarji v letih 2023, 2022 in 2008. Cene v januarju so na podobnih nivojih, kot so bile v maju 2023, kar govori v prid močnim deflatornim pritiskom,« ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
V prihodnjih mesecih do konca leta na GZS pričakujejo, da se bo »povprečna inflacija okrepila na 0,4 odstotka (februarska deflacija je malo verjetna) na mesec, kar na drugi strani pomeni, da se bo povprečna inflacija v 2024 znižala na 2,3 odstotka.« V napovedi upoštevajo ponovno rast cen naftnih derivatov, tudi drugih cen surovin in energentov, predvsem zaradi dviga v prihodnost usmerjenih kazalnikov v industriji na globalni ravni. Nekatere inflatorne vplive prinašajo tudi daljše dobave blaga iz Azije, alternativne dostavne poti in dobavitelji iz regije. Tudi pri storitvah je čutiti močno povpraševanje potrošnikov, zato pričakujejo tudi dvig teh cen, ki pa ne bo tako dramatičen kot v predhodnih dveh letih.
Napoved 2,3-odstotne povprečne inflacije
Medletno gledano pa analitiki GZS opozarjajo na »spreminjajočo se medletno inflacijo. Najbolj ponazarja to naša napoved, saj bo decembrska letna inflacija (po naši oceni 3,5 odstotka) zelo verjetno višja od povprečne inflacije v letu (2,3 odstotka). Z drugimi besedami, pomembno je spremljati povprečno tri- ali šestmesečno spremembo cen, ker ta bolj odraža dejansko spremembo kupne moči prebivalstva v razmerju do dinamike dohodkov.«
Kakšne bodo širše posledice umirjanja cen za posamezne deležnike: prebivalstvo, javne finance, industrijo in gospodarstvo v celoti? Je pričakovati, da bo nižja rast cen spodbudila zasebno potrošnjo? Ivanc: »Po najverjetnejšem scenariju nižja rast cen ob pričakovani nominalni rasti plač in uskladitvi pokojnin v 2024 pomeni visoko realno rast dohodkov (tri do štiri odstotke) za prebivalstvo. Dohodki sami po sebi ne generirajo gospodarske rasti, pač pa njihova tekoča poraba. V pričakovano realno gospodarsko rast so tako vključena pričakovanja, da domači in evropski kupci povečajo realno količino potrošenega oziroma kupljenega blaga in storitev. Če pa se bo za nastalo razliko povečalo le varčevanje ali investiranje (nakup nepremičnin na sekundarnem trgu), bo učinek na realno gospodarsko rast precej manjši. Ključni del davčnih prilivov (prilivi od DDV) temelji predvsem na vrednosti potrošnje, ne le na količini. Nižja rast cen pomeni nižjo rast davčnih prilivov, kar ob nespremenjeni projekciji davčnih odhodkov lahko vpliva na slabšanje javnofinančnega primanjkljaja.«
Na drugi strani pa »nižja rast cen pomeni ceteris paribus tudi nižjo rast nominalnega BDP, kar pomeni, da se lahko javnofinančni primanjkljaj, merjen v BDP, v teh razmerah hitro poveča. Ključno je, da potrošniki v Sloveniji in tujini razmere izkoristijo za dvig potrošnje, sicer se lahko hitro nižanje inflacije negativno odrazi v slabšanju javnih financ. Na to pa imata vpliv tudi splošna družbena klima v državi kot tudi geopolitika,« ugotavlja Ivanc.
