Oslovski kašelj na pohodu: v dveh mesecih že 206 obolelih
Po lanskih 125 primerih oslovskega kašlja je v samo dveh mesecih letos pri nas za to hudo nalezljivo boleznijo po predhodnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zbolelo že 206 oseb, največ, 142, na območju zdravstvene regije Ljubljana. Največ obolelih je med mladostniki od 14. do 17. leta – kar 83. Do 26. februarja so sicer prejeli 28 prijav izbruhov te bolezni, največ, 16, iz Ljubljanske regije. Za več podrobnosti o oslovskem kašlju smo se obrnili na strokovnjake NIJZ.
Kaj vpliva na večjo pojavnost oslovskega kašlja?
V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav. Med pandemijo covida-19 je bilo zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s sars-cov-2 omejeno kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja po pandemiji covida-19.
Nanjo lahko vpliva tudi upad precepljenosti predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šol na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti.
Kdo je najbolj ogrožen in na katere simptome je treba biti pozoren?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Bolezen najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
S čim najbolj učinkovito preprečujemo oslovski kašelj?
Najučinkovitejši način je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja otrok in ga priporočamo tudi nosečnicam v vsaki nosečnosti čim prej po 24. tednu nosečnosti. Nosečnice se proti oslovskemu kašlju (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) lahko cepijo pri izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi. Cepljenje je priporočljivo tudi pri odraslih (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi.
Pomembno je tudi cepljenje zdravstvenih delavcev proti oslovskemu kašlju, zaposlenih na specializiranih oddelkih (neonatalni, infektološki, pediatrični), kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki. Priporočamo tudi izvajanje splošnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb dihal, kot so pogosto umivanje rok, redno zračenje prostorov, kašljanje in kihanje v rokav ali papirnat robček za enkratno uporabo, izogibanje zadrževanja v zaprtih prostorih, v katerih se nahaja veliko število ljudi.
Kolikšna je precepljenost proti oslovskemu kašlju pri nas?
Najnižjo precepljenost s šestvalentnim cepivom smo zabeležili v letu 2021 (86,4 odstotka), v letu 2022 je bila 89,2-odstotna, vendar še vedno precej nižja kot pred pandemijo covida-19 in bi jo bilo nujno potrebno izboljšati, saj lahko le z dobro precepljenostjo populacije zagotavljamo ustrezno obvladovanje oslovskega kašlja v Sloveniji.
Kako poteka cepljenje otrok?
Pred cepljenjem je potreben le orientacijski, namenski klinični pregled cepljenega in pregled celotne dokumentacije. Zdravnik ali medicinska sestra morata biti pri tem pozorna na kontraindikacije, to so morebitni razlogi za opustitev cepljenja. Pred cepljenjem zdravstveni delavec posreduje informacije o izbranem cepivu. To vključuje opis delovanja cepiva, morebitne neželene učinke, koristi cepljenja ter morebitna tveganja in kontraindikacije.
Cepivo proti oslovskemu kašlju se daje v skladu z ustaljenimi postopki in smernicami. Običajno se daje intramuskularno. Po cepljenju zdravstveni delavec opazuje cepljenega zaradi morebitnih takojšnjih neželenih učinkov ali alergijskih reakcij.
Koliko časa nas cepivo ščiti?
Cepivo proti oslovskemu kašlju zagotavlja zaščito za določeno obdobje, vendar lahko zaščita sčasoma oslabi. V Sloveniji se proti oslovskemu kašlju v otroštvu cepi z več odmerki, priporočamo pa tudi cepljenje odraslih, vsaj enkrat v odrasli dobi.
Kdaj je potreben osvežilni odmerek in za koga je cepljenje plačljivo?
Cepljenje je priporočljivo v obliki kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi, ki pa je samoplačniško.
NIJZ tudi za ozaveščanje o precepljenosti proti oslovskemu kašlju, enako kot za druge programe na področju ohranjanja zdravja, pripravlja različna promocijska gradiva za spodbujanje cepljenja pri različnih skupinah oseb. Posebej za nosečnice so pripravili publikacijo, dosegljivo na spletni strani NIJZ.
Na svoji spletni strani, kot tudi na družbenih omrežjih, redno objavljajo koristne in edukacijske informacije o cepljenju, sodelujejo na tiskovnih konferencah, gostujejo v oddajah in na predavanjih ter skupaj z drugimi zdravstveni delavci v procesu oziroma promociji cepljenja spodbujajo cepljenje.
