Ko svoboda govora trči ob svobodo telesa
V kratkem času je Robert Golob uresničil tisto, kar mu je Janez Ivan svetoval že pred letom in pol: »Vsaj pet ministrov imaš preveč. Pošlji jih domov!« In jih je poslal. Ne le običajni smrtniki pri spolnih odnosih, tudi mandatarji delajo napake. Temu ne reče rekonstrukcija, ampak dekonstrukcija, skrajšano destrukcija. Oni sesuvajo vlado, medtem pa nam servirajo filozofsko razpravo o Kantovem kategoričnem imperativu, ki je temelj sodobne evropske etike. Ne delaj drugemu tistega, kar ne želiš, da drugi dela tebi.
V tej moralki imamo dve skupini deklet. Prva pravi: »Ne podirajte nam zastavic v parku sredi Ljubljane!« Skupinica dobi pomembno podporo predsednice Nataše Primc Pahor, ki jim pritrdi: »To je pa res od sile! Ne bodite nestrpne! To je temelj demokracije.«
Tako preprosto vendarle ni, gospa predsednica!
Najprej potrebujemo prevod. Kaj pravzapav pomeni navidezno nedolžno postavljanje zastavic na Kongresnem trgu? Kričanje in vpitje, da hočejo imeti družine? Da želijo otroke, zanje skrbeti, jih vzgajati in se imeti lepo. Kdo jim pa to brani?
Te zastavice pomenijo nekaj drugega. Predvsem želijo spremeniti pogled na svet drugim (zatreti hudiča v njih). Druge bez sramu obtožujejo kriminalnega početja, ker ne mislijo tako kot one. Želijo jih podrediti, jim odtegniti temeljno in težko pridobljeno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zato druga skupina deklet upravičeno zahteva s Kantom: »Ne delajte nam tistega, kar ne želite, da delamo mi vam. Ne pritiskajte na naše že tako zelo težke odločitve, na to, kako naj ravnamo s svojim telesom, kako naj načrtujemo družino, harmonijo s svetom.« Zastavice zmerjajo svoboščino kot kriminalno dejanje, teptajo žensko svobodo in jo hočejo črtati iz ustave. Urška pravi, da Slovenci danes tako kurijo svoje čarovnice. Kje se je tukaj izgubil Kant? Silijo ideologijo, ki ne dopušča drugega mnenja. Ne dopušča popravila napake in temeljnega pravila krščanstva - odpuščanja, možnosti popravka, boljše družine v izkušenejšem koraku, ne dopušča v vseh primerih zaželjenega otroka.
Naj mati samohranilka raje živi z nezaželenim otrokom, naj ga da v rejo, naj propade družina še preden je zaživela, naj zase in za nerojenega otroka sprejme božjo kazen nezaželjenosti, ki mu jo naložijo samooklicani preroki zaradi ene same nezavesti, trenutka slabosti, nepozornosti, napake, nasilja, dejanja nezrele osebe, nesposobne za družino? Kako brezmadežna je lahko pravica takšnega odločanja o svobodi drugih?
Če bi šlo samo za zastavice, potem ima Nataša seveda prav. Ker pa vsi vemo, da ge za povsem drugo igro, ki se plazi po svetu, potem se raje vprašajmo o podobno sprevrženi zgodbi v rimskem senatu, kjer so z veliko večino podprli novelo zakona o fojbah iz leta 2004. Tudi tukaj »pozabijo« na vzroke in posledice. Zakon nadaljuje skrbno začrtano revizijo zgodovine, po kateri so vsi fašistični zločini pozabljeni in so ostali problematični samo slovanski povojni poboji, ki so bili seveda sporni, vendar nadaljevanje tedanjih vojnih strahot, nadaljevanje vojne, ki se nikoli ne konča s pritiskom na gumb. Novelo so podprle prav vse italijanske stranke in 147 senatorjev od 150-tih v Rimu. Za novelo zakona je glasovala tudi slovenska senatorka iz Trsta Tatjana Rojc, ki se ji zdi takšno glasovanje povsem logično in se celo hvali, da je zanj dobila veliko pozitivnih odzivov. Tudi zato, ker so slovenski politiki tiho. Predsednica Nataša se hitro oglasi, ko nekdo pade na provokacijo in po Breclju mehkoteroristično populi ničvredne zastavice v parku. Dogajanje v Rimu in revizijo zgodovine pa presliši. Nikoli ne zvemo, na kakšen način bo izprosila kolego Mattarello, da se pride opravičit za zločine v okupirano Ljubljano, v taborišča, v več kot 200 primorskih in istrskih požganih vasi, mučenim primorskim duhovnikom, ustreljenim talcem, v Strunjan, kjer so streljali na otroke med igro, vsem, ki so trpeli zaradi grozodejstev, in ki so nazadnje prerasle še v povojna maščevalna dejanja. Italijani se za svoje zločine niso pokesali. Zdaj so zgolj žrtve, o katerih se bodo še bolj učili v šolah, in o zločinskih Slovanih, ki so jih kar tako, za zabavo, menda, iz svoje zločinske nravi metali v kraške jame.
Golobovi so se razleteli, še preden so uspeli razdeliti prvo od bajeslovnih desetih poplavnih milijardic. Nataša pa se je skrivaj poročila s Pahorjem. Le da tega uradno še niso objavili.
