Inženirske iskre 2022 za izvirne ideje

Prejeli so jih učitelj matematike Nermin Bajramović, dijaško podjetje Cope in projekt Scanlify.
Fotografija: Dobitniki priznanj Inženirska iskra 2022. FOTO: Rok Majhenič
Odpri galerijo
Dobitniki priznanj Inženirska iskra 2022. FOTO: Rok Majhenič

Priznanja Inženirska iskra so letos prejeli Nermin Bajramović, učitelj, ki matematiko uči z igrifikacijo; dijaško podjetje Cope, ki rešuje dva aktualna družbena problema - predelavo odpadne plastike in proizvodnjo energije -, in projekt Scanlify za avtomatsko preverjanje PCT pogoja. Priznanja ob zaključku šolskega leta v iniciativi Inženirke in inženirji bomo! podeljujejo prebojnim, izvirnim praksam, projektom, dogodkom ali osebam, ki so pomembno prispevale k razvoju, veljavi in navduševanju za inženirski poklic in inovativnost v družbi.

»Danes poklicni izumitelji izgledajo kot normalni ljudje, sebe pa imenujejo inženirji. In kaj je bolje kot biti poklicen izumitelj, vsak dan odkrivaš nove stvari, spreminjaš okolico okoli sebe na bolje, pomagaš vsem, ljudem, živalim, planetu. Ampak za to potrebuješ troje stvari: pogum, drznost in znanje,« je ob podelitvi priznanj poudaril dr. Miha Bobič iz podjetja Danfoss Trata, predsednik iniciative Inženirke in inženirji bomo!. Skupaj s Stanislavom Pejovnikom, glavnim tajnikom Inženirske akademije Slovenije, in Lukom Renkom, pobudnikom projekta Sledilnik, so letošnjim prejemnikom podelili priznanja.

image_alt
Biti inženirka ali inženir je notranji klic

Prejemnik Inženirske iskre 2022 Nermin Bajramović matematiko uči z igrifikacijo.Potrebni pogoji za inženirke in inženirje se začnejo z dobrimi učitelji in matematiko. Nermin Bajramović je v Osnovno šolo narodnega heroja Rajka Hrastnik vstopil nekaj tednov pred karanteno in se soočil z izzivi učenja in razumevanja matematike na daljavo.

Inženirsko iskro je prejel učitelj Nermin Bajramović, ki matematiko uči z igrifikacijo. FOTO: Rok Majhenič
Inženirsko iskro je prejel učitelj Nermin Bajramović, ki matematiko uči z igrifikacijo. FOTO: Rok Majhenič
»Zeleno tablo in kredo zamenja z virtualno tablo in šestilom. Virtualni svet zapolni s kvizi, igrifikacijo, timskim delom in tekmovanji ter dnevnimi izzivi in tekočo interakcijo z učenci. Odpre svojo spletno stran brez gesel, kjer naloge lahko reši tisti, ki to želi. Vsako šolsko uro začne z motivacijskim nagovorom. Ne manjka domačih nalog, vendar so pospremljene s temeljito razlago. Na koncu to učenci nagradijo s prizadevnostjo.«

S skoraj dvema desetletjema v poučevanju je Nermin natančno vedel, kako se mora spopasti s pastmi covida. Izkušnje nadgrajuje z didaktičnimi pripomočki, je soavtor interaktivnih animacij in vsebin. Kot človek, ki prisega na iskren odnos med generacijami in spoštljivost do znanja, je zagovornik nenehnega posodabljanja učnih procesov in spodbujevalec radovednosti mladih in njihovega samostojnega iskanja ter razkrivanja sveta in znanj.

Dijaško podjetje Cope

Dijaško podjetje Cope. FOTO: Rok Majhenič
Dijaško podjetje Cope. FOTO: Rok Majhenič
Dijaško podjetje - v tipični maniri mlade generacije - s svojim projektom Cope brezkompromisno naslavlja ne enega, temveč dva aktualna problema: predelavo odpadne plastike in proizvodnjo energije. Razvili so ekstruder filamenta, s katerim na novo v uporabo predelajo plastiko za 3D-printerje. Drugi izdelek je vertikalna vetrnica, ciljajo na ekološko reševanje energetskega problema. Iz odpadnega aluminija so konstruirali vertikalno vetrnico za zapolnjevanje rastočih potreb po električni energiji.

Na letošnjem nacionalnem tekmovanju Junior Achievement so osvojili tri prva in eno drugo mesto: med drugim kot najbolj inovativen izdelek, ter na področju krožnega gospodarstva. Dijaki 4. letnika elektrotehničnega strokovnega programa Gimnazije, elektro in pomorske šola Piran so se samozavestno lotili projektov in vžgali iskro sodelovanja, spodbude in zgleda, da se da - danes in pri nas. Kratkoročni cilj ostaja, da se proizvodi izpopolnijo in postanejo bolj natančni ter zanesljivi. Potem pa tudi na trg.

Scanlify – avtomatsko preverjanje PCT pogoja

Gregor Obreza je prejel priznanje za projekt Scanlify. FOTO: Rok Majhenič
Gregor Obreza je prejel priznanje za projekt Scanlify. FOTO: Rok Majhenič
Gregor Obreza bi lahko bil le študent. A je postal inženirski aktivni državljan. V okviru zaključevanja magistrskega študija na Fakulteti za strojništvo UL je pomagal rešiti izziv hitrega in avtomatiziranega preverjanja covid potrdila za približno 2300 študentov in zaposlenih, ki dnevno vstopajo v zgradbo ULFS. Po razvoju prototipnega sistema je Gregor Obreza napravo in storitev komercializiral pod imenom Scanlify.

Gre za pameten sistem za avtomatsko preverjanje PCT pogoja, ki ga je izoblikoval v sodelovanju s strojno in pravno fakulteto. Produkt prinaša poenostavitev, pocenitev, prilagodljivost in varovanje podatkov hkrati. Področja uporabe so praktično neomejene v javnem življenju.

Posebna omemba za dva projekta

Posebno omembo so si zaslužili dijaki ljubljanske Gimnazije Vič za izdelavo ročnega orodja za obdelavo lesa s hladno plazmo. FOTO: Rok Majhenič
Posebno omembo so si zaslužili dijaki ljubljanske Gimnazije Vič za izdelavo ročnega orodja za obdelavo lesa s hladno plazmo. FOTO: Rok Majhenič
Posebno omembo so si zaslužili dijaki ljubljanske Gimnazije Vič za izdelavo ročnega orodja za obdelavo lesa s hladno plazmo. Raziskovalna naloga je potekala pod mentorstvom učiteljice Alenke Mozer in v sodelovanju z Biotehniško fakulteto UL, osvetljuje pa potencial navduševanja mladih za inoviranje in inženirske poklice z raziskovalnimi nalogami in izkustvenim, interdisciplinarnim učenjem: naravoslovnih, tehniških, pa tudi poslovnih vsebin. Na Vilnius International Project Olympiad je projekt prejel zlato medaljo, na prvem slovenskem ScienceJam 2022, znanstveno-podjetniškim tekmovanjem za srednješolce, pa so osvojili tretje mesto.

Posebno omembo si je prislužil tudi dijaški start-up Škrinca. FOTO: Rok Majhenič
Posebno omembo si je prislužil tudi dijaški start-up Škrinca. FOTO: Rok Majhenič
Posebno omembo si je prislužil tudi dijaški start-up Škrinca, ki se je idejno rodil in preobrazil v podjetniško idejo v sodelovanju Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje ter podjetniškega inkubatorja Katapult. Namesto prvotno zastavljenega videa so dijaki prišli na idejo, da bi resnično dobro predstavili Katapult, če bi ga izkusili. In rodila se je Škrinca.

»Zanjo Trboveljčan ve, da pomeni napolitanko,« dijaki pa so tako poimenovali več funkcijsko orodje v obliki napolitanke. Ne le, da je Katapult znal prepoznati potencial in je Dominika, Danijela, Roja in Jana podprl s poslovnimi in tehničnimi znanji ter orodji; zavzetim dijakom je omogočil neprecenljivo izkušnjo start-upa v najstniških letih.«

Preberite še:

Komentarji: