Gradbeno dovoljenje za kanal C0 je veljavno
Župan Zoran Janković newyorškega poziva predsednice države Nataše Pirc Musar h kulturnemu dialogu in zaustavitvi projekta C0 ne razume. Dela bodo potekala do zaključka, za kar ima MOL gradbeno dovoljenje. Župan je predsednici prejšnji petek poslal okrog dvesto strani dokumentacije in pričakuje, da jo bo pregledala. Nikakor pa se ne strinja, da bi o projektu odločala ulica. S kom pa naj se sploh pogovarja? Z mestnim svetnikom, ki je z organizacijo več kot 350 protestov menda svetovni rekorder?
Zoran Janković je na redni tedenski konferenci za novinarje ponovno pojasnil, da je gradbeno dovoljenje veljavno, da so »zemljiška« vprašanja rešena, 98 odstotkov dogovorno.
Župan je prepričan, da bodo dela zaključili v skladu z zakonodajo, proti tistim, ki so povzročili škodo, pa bo občina po njegovih besedah vložila odškodninske tožbe. Pojasnil je še, da so bili protestniki na parceli, za katero ima MOL 30-letno služnost.
Za celotno traso kanala C0, ki je znana tri desetletja, je bila narejena presoja okolja, od javne razgrnitve leta 2010 do pred nekaj meseci ji nihče iz SDS ni nasprotoval.
Na občini in v Vo-Ki Snagi niso našli nobenega pisnega nasprotovanja Aleša Hojsa, novega predsednika ljubljanskega odbora SDS, čeprav je bil ta 14 let zaposlen v Vo-Ki na vodilnih (tehničnih) položajih, iz podjetja pa je odšel pred prvim županskim mandatom Zorana Jankovića.
Tudi ob sprejemanju občinskega prostorskega načrta leta 2010, ko je bilo sicer nekaj pripomb, se je le ena nanašala na kanal C0, in to za stavbo ob Dunajski. Kje pa naj bi sicer gradili kanal? Pod Nemško cesto bi bil še bliže zajetjem, pod Celovško ne gre.
Neprepustne greznice ni
Od 330.000 prebivalcev ljubljanske občine jih 220.000 živi na vodonosniku, pa nikogar od »dušebrižnikov« ni skrbelo puščanje kanalizacije, »posebej ne tistega, ki poliva gnojnico«.
Dogajanje okrog kanala C0 je Zoran Janković označil kot narobe svet, saj so se očitki začeli, ko se je občina odločila za dodatno zavarovanje s kineto že štirikrat zavarovanega kanala. Ta naj bi prenesla tudi potres desete stopnje. Sicer pa – projekt lahko nadaljujejo tudi brez kinete; upravni spor še ni pravnomočno zaključen. Na pristojno ministrstvo bo MOL dokumentacijo za presojo okolja za kineto sicer dostavila 11. aprila, do roka, ki ga je preložilo ministrstvo.
Napovedanih novih prijav v Bruselj se ljubljanski župan ne boji, saj vse poteka tako, kot mora, predvsem pa je projekt že v preteklosti dve leti stal zaradi prijav in posledičnih inšpekcijskih pregledov iz Bruslja, s katerimi je bilo ugotovljeno, da ni nič narobe.
Janković je znova opozoril, da bo v okviru projekta s kanalizacijo urejenih 261 cest, da se je delež pokritja z javno kanalizacijo z 68 odstotkov pred začetkom projekta že povzpel na 92 odstotkov, končni cilj pa je 98 odstotkov. In še županov poziv: »Pokažite mi eno (od 6400 večinoma dvoprekatnih) greznico.«
Mestni promet
Župan Zoran Janković je tokrat odgovoril tudi na kompleksno vprašanje glede urejanja prometa: javnega potniškega prometa in tudi stoječega avtomobilskega.
Ocena o verjetni gradnji 4000 parkirnih mest v garažnih hišah (avtobusna postaja, Emonika, kopališče Ilirija, Vilharija) se mu zdi sicer pretirana, saj niti načrtov naložbenikov še ni. Edino 360 parkirnih mest na Iliriji je že dorečenih in bodo namenjena (tudi) stanovalcem v bližnjih ulicah, kot so Župančičeva, Cankarjeva, Štefanova, z dostopom po podhodih pod Bleiweisovo. Osnovni cilj povsod po mestu pa je umik parkiranih vozil s pločnikov.
Projekt nove avtobusne postaje dopolnjujejo že sedem do osem mesecev, tam bo petdeset postajališč za avtobuse, osnovno vprašanje pa je, po kateri poti avtobuse čim hitreje spraviti na obvoznico. Zato se bo širilo v štiripasovnice Železno, Vilharjevo in Linhartovo (do krožišča pri Žalah), urejalo se bo križišče v trikotniku Šmartinske in Savske.
Štiripasovna bo tudi Masarykova z drevoredom, 1,5-metrsko kolesarsko stezo in 1,5-metrskim prostorom za pešce. Veliko predlaganih rešitev so upoštevali, nesprejemljivo pa je po županovih besedah vodenje javnega mestnega avtobusnega prometa po sredini. »Sliši se lepo, a ne gre,« saj bi potem morali potniki v vsakem primeru čez dvopasovnico, pri čemer podhodi niso rešitev.
Droge v kanalizaciji
V ljubljanskih odpadnih vodah je največ drog v Sloveniji, a je po županovih besedah primerjalno z večjimi evropskimi mesti Ljubljana po tem podatku nizko, Janković pa se čudi visoki vsebnosti drog v odpadnih vodah v Zürichu. Probleme odvisnosti v MOL sicer rešujejo, predvideni so novi centri.
Tržnica
S prenovo tržnice se njena funkcija ne bo spremenila, olajšano pa bo delo branjevcev in upravljavca. Nikakor ne gre za garažno hišo, je pa Zoran Janković opozoril na intervju z Rokom Žnidaršičem v Sobotni prilogi Dela, v katerem je ljubljanski podžupan in novi mestni urbanist pojasnil, zakaj je projekt tako pomemben.
Po županovih besedah čakajo samo še na »papir« s kulturnega ministrstva, projekt pa bodo vsekakor izvedli, tudi vprašanje lastništva ga ne bo ustavilo. Če pa bo Cerkvi pripadlo lastništvo, bo pač dobila tržnico, čeprav župana zanima, kako jo bo upravljala. Ob vprašanju ekonomske upravičenosti je Zoran Janković dejal, da jo občinski projekti težko izpolnijo.
