Prenova 415 let starega zvonika je čast in dolžnost
V Piranu imajo nekaj pomembnih gradbišč. Tik pred prazniki so delavci VGP Drava deloma obnovili valobran na Punti, delavci CPK so se te dni lotili zahtevne prenove Ulice IX. korpusa. Zaradi ogromnega gradbenega odra pa še najbolj bode v oči prenova 415 let starega zvonika cerkve sv. Jurija, ki je znan po nadangelu Mihaelu in po tem, da je kopija beneškega zvonika sv. Marka. Posegi prispevajo k ohranjanju piranskih spomenikov in starega mestnega jedra.
»Po eni strani si štejem v čast, da sem lahko upravitelj takega spomenika, kot je ta 415 let stari zvonik. Tudi delavcem iz restavratorske delavnice Gnom pod vodstvom Jožefa Drešarja je ta zahtevna prenova v čast in so se je lotili srčno. Hkrati se zavedamo dolžnosti, da moramo tak spomenik nacionalnega pomena ohraniti za prihodnje rodove. Zvonik je približno pol manjša kopija beneškega zvonika sv. Marka.
Hkrati je nenavadno, da je kopija starejša od izvirnika. Zgradili so ga leta 1609, toda beneški zvonik se je leta 1902 sam od sebe zrušil in so ga v Benetkah zgradili na novo. Naš pa po toliko letih spet nujno potrebuje prenovo,« je povedal piranski župnik Zorko Bajc, sicer tudi prejemnik Steletovega priznanja slovenskega konservatorskega društva za dosežke pri ohranjanju piranske sakralne dediščine.
»Uspelo nam je prepričati natečajno komisijo kulturnega ministrstva za pridobitev 200.000 evrov državnih sredstev, namenjenih prenovi kulturne dediščine v letih 2023 in 2024. Prenove sicer ne bi mogli izpeljati. To je največji prenovitveni zalogaj v enem kosu, kar sem jih v vseh teh letih uresničil v Piranu. Tokrat je bilo treba zagotoviti več kot 300.000 evrov lastnih virov. Celoten poseg bo stal približno pol milijona evrov. Samo postavitev 1600 kvadratnih metrov zidarskega odra za leto dni stane 105.000 evrov. K temu moram dodati, da bo država pobrala približno 100.000 evrov DDV.
Ker se pri taki prenovi pogosto pokaže dodatno delo, bo dobrodošla vsaka dodatna pomoč, zlasti ker občina doslej ni prispevala nič. Prenove smo se lotili pet minut pred dvanajsto, kajti z vrhnjega dela zvonika že nevarno odpada omet,« pojasnjuje Zorko Bajc.
Zvonik statično in konstrukcijsko trden in zdrav
Zvonik je visok 47 metrov, njegov vrh pa je približno 80 metrov nad morsko gladino oziroma nad Tartinijevim trgom. Bronastega nadangela Mihaela so na vrh zvonika postavili 1769. Nadangela in zvonik so Pirančani prvič temeljito obnovili leta 1908. Zadnjič so 3,5 metra visoki angelov kip obnovili pred petimi leti. Spektakularno so ga s helikopterskim podvigom sneli piloti Slovenske vojske in ga po dvomesečni prenovi v restavratorski delavnici Gnoma znova postavili na železni drog. Po 115 letih od zadnjih prenovitvenih posegov je zdaj skrajni čas še za prenovo zvonika.
Pet minut pred dvanajsto so začeli temeljito prenovo najbolj izpostavljenega piranskega spomenika.
Najbolj nevarno odpada omet s piramidastega vrha, ki je zgrajen iz opeke. Na nekaterih mestih je močno načet tudi peščenjak, iz katerega je zgrajen glavni del zvonika. Restavratorji iz Gnoma bodo temeljito obnovili ves klesani beli istrski kamen, sanirali bodo načete kamne iz peščenjaka, odbili cementne fuge in špranje ponovno zafugirali s posebno malto, izdelano na star, tradicionalen način. Obnovili bodo jeklene konstrukcije in lesene tramove v konici zvonika. Elektro Ljubljana bo poskrbel za novo električno napeljavo za razsvetljavo. Sicer pa je zvonik statično in konstrukcijsko trden in zdrav.
Na zvoniku je v stoletjih zraslo precej plevela, dodobra so se razrasle kapre in nad razgledno ploščadjo se kljub vsem poizkusom, da bi jo izkoreninili, doslej ni pustila zelo trdoživa figa. Gradbincem dela preglavice lokacija, saj morajo ves material in orodje do zvonika pretovoriti na manjših štirikolesnikih. Velik omejitveni dejavnik so tudi izredni vremenski pojavi. Zorko Bajc razlaga, da je burja na višini včasih tako močna, da človeku ne pusti dihati. Veter in strele še močneje brusijo najbolj štrleči piranski objekt.
Turistično združenje Portorož bo financiralo zaščitno platno s fotografijo zvonika z uro, ki bo kazala pet minut do dvanajste. »To pomeni, da je bil skrajni čas za to delo,« pravi Bajc. Do konca maja načrtujejo prenovo vrhnjega, najvišjega (opečnatega) dela zvonika (do razgledne ploščadi in zvonov). Od poletja do konca novembra pa bodo prenavljali še spodnjo (kamnito) polovico zvonika.
Zorko Bajc upa, da bo od junija dalje razgledna ploščad spet odprta za javnost. Tudi zato, ker je pomemben vir zaslužka župnije. Pred leti smo zapisali podatek, da se na zvonik vsako leto povzpne več kot 50.000 turistov. Notranjost, stopnišče in veliko kamnito uro so prenovili že pred petimi leti. Kamniti deli ure so že padali z zvonika. Sicer pa zdaj vodi ob odru do angela Mihaela, ob katerem je za novo leto zapel tudi Vlado Kreslin, natanko 220 stopnic.
Prenova Ulice IX. korpusa
Delavce, ki prenavljajo zvonik, in številne Pirančane pa skrbi prenova Ulice IX. korpusa, saj je to edina pot, po kateri lahko gradbinci in restavratorji dostopajo do zvonika. Hkrati gre za velik logistični zalogaj za že tako težko dostopno mesto. Prenovo pomembne dostopne ceste do starega mesta so v Piranu načrtovali več let in jo začeli šele zdaj.
Zelo strmo cesto, dolgo komaj kaj več kot 200 metrov, prenavlja podjetje CPK Koper. V tlak bodo vgradili kanalizacijo za ločeno zbiranje odpadnih in meteornih voda, električne kable, vodovod in telekomunikacije. V cesto bodo ponovno vgradili granitne kocke, saj je precej strma in nobena druga podlaga ne bi ponujala boljšega oprijema. Poleg izboljšane prometne ureditve bodo uredili tudi pločnik za pešce.
Ker je med gradnjo polovica ceste zaprta, so vsem domačinom za pol leta omogočili parkiranje v garažni hiši Arze. Kljub zamudi so nam z občinske uprave Piran odgovorili, da bi morala biti dela končana do konca maja letos. Prenova bo stala približno 1,4 milijona evrov. Pomembna je tudi zato, ker bo omogočila odprtje že zdavnaj dokončanega sanatorija Medicinskega centra Medicor v nekdanji piranski bolnišnici.
Direkcija za vode trdi, da so utrdili valobran na Punti
Direkcija RS za vode je tik pred novoletnimi prazniki z izrednimi ukrepi poskrbela za temeljito obnovo skalometa, ki so ga novembra poškodovala zaporedna neurja (lebičade). Dela je izvedla gospodarska javna služba VGP Drava, za kar je direkcija namenila 95.000 evrov. Obnovili so 375 metrov skalometa na Punti v višini 1,6 metra nad obalnim tlakom. Skalomet so postavili tako, da bo valobran odpornejši na močne valove, so zatrdili na direkciji. Vendar bo kljub temu treba zagotoviti dolgoročno in celovito rešitev za zmanjšanje poplavne ogroženosti Pirana.
Zvonik na leto obišče več kot 50.000 turistov.
Na vprašanje, zakaj niso med izvedbo vsaj na vzorčnem odseku namestili več ravno položenih skal, ki bi bile poleti namenjene za rekreacijo, sončenje in kopanje ter lažji dostop do morja, so z direkcije za vode odgovorili, da so se o načinu obnove dogovorili tako z zavodom za varstvo kulturne dediščine in zavodom za varstvo narave kot s civilno zaščito in občinsko upravo ter civilno iniciativo. Urejanje rekreacijskih in kopalnih površin pa je presegalo namen tokratne obnove skalometa, saj ne sodi v pristojnost Direkcije RS za vode.
