Grozeča oboroževalna tekma v vesolju
Rusija je v varnostnem svetu OZN preprečila resolucijo ZDA in Japonske o preprečevanju nameščanja orožij za množično uničevanje v vesolju, a že tudi napovedala svojo. Medtem ko vojne in krize v vse večjo nevarnost spravljajo naš planet, se ob galopiranju novih tehnologij tekma za prevlado že širi v vesolje.
Predlog ameriške in japonske resolucije o preprečevanju nameščanja orožij za množično uničevanje v vesolju je podprlo trinajst članic varnostnega sveta s Slovenijo vred, pa tudi 63 dodatnih sponzorjev, med katerimi je tudi naša država. Tako kot pri številnih vojnah in krizah na Zemlji je tudi tu za neuresničitev zadostoval en sam veto, za katerega je poskrbela stalna članica Rusija. Kitajska se je vzdržala.
ZDA so že prej svarile, da Rusija namerava namestiti jedrsko orožje v vesolju, da bi z njim napadali satelite, pa čeprav bi s tem kršila pogodbo iz leta 1967, ki so jo podpisale tako ZDA kot Rusija in Kitajska. Ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas-Greenfield je marca napovedala novo resolucijo za potrditev stare. Ruski predsednik Vladimir Putin je zanikal takšne načrte, a je zaradi Ukrajine ZDA in drugim zahodnim državam že večkrat grozil z jedrskim orožjem.
Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija je po včerajšnjem vetu zatrdil, da Moskva ne načrtuje nameščanja jedrskega orožja v vesolju, proti so menda glasovali zato, ker so ZDA pred tem blokirale druge predloge. Napovedal je tudi skorajšnjo alternativno resolucijo. Druge članice varnostnega sveta so pred tem zavrnile ruski in kitajski amandma k resoluciji, ki bi zahteval prepoved nameščanja kakršnega koli orožja v vesolje.
Slovenski predstavnik v varnostnem svetu veleposlanik Samuel Žbogar je obžaloval ruski veto, zaradi katerega so zamudili priložnost za utrditev globalne varnosti: »Naša življenja so vse bolj odvisna od uporabe vesoljskih tehnologij, pa naj gre za satelitsko navigacijo, napovedovanje vremena, nadzor nad biološko raznovrstnostjo, nadzor nad krčenjem gozdov, upravljanje naravnih bogastev, blaženje podnebnih sprememb ali ohranjanje stikov z družino in prijatelji. Glede na prednosti, ki jih prinašajo družbi in jih bodo, upajmo, še naprej, je bistveno, da ostajajo dostopne vsemu človeštvu za miroljubne namene.«
