Jim Farley, Ford: “Zaenkrat vidimo veliko stroškov in veliko kaosa”

Čas obljub je minil

Donald Trump se je v svoji predvolilni kampanji predstavil kot tisti, ki bo pomagal ameriških podjetjem k uspehu, ukrepi njegove administracije pa trenutno ustvarjajo drugačno sliko. Kapitalski trgi so ob napovedi 25-odstotnih carin na uvoz iz Kanade in Mehike zabeležili drastične padce, le da bi nato napovedan vladni ukrep zamrznili tik pred začetkom veljavnosti.

V svežem intervjuju za Fox News je šel ameriški predsednik še korak dlje in Kanadi zagrozil z do 100-odstotnimi carinami na avtomobile, potem ko je v ponedeljek že podpisal dva odloka, ki uvajata 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija brez izjem. V svoji maniri je povedal: “Poglejte Kanado. Kanada ima zelo veliko avtomobilsko industrijo. Ukradli so nam jo. Ukradli so jo, ker so naši ljudje spali za volanom. Če ne bomo sklenili dogovora s Kanado, bomo uvedli visoke carine na avtomobile. Lahko bi znašale 50 ali 100 odstotkov, saj ne želimo njihovih avtomobilov. Avtomobile želimo izdelovati v Detroitu.”

Trumpov poziv za vrnitev delovnih mest je bil seveda odlična predvolilna obljuba, saj Američani pogrešajo čase, ko je domača proizvodnja številnim zagotavljala možnost izboljšanja položaja v družbi ter stabilnost srednjega razreda. A so se globalne razmere od takrat bistveno spremenile, pa tudi v ZDA se bolj kot s stopnjo nezaposlenosti trenutno ukvarjajo s perečo težavo rasti cen za potrošnike, ki obremenjuje previsok del družinskih proračunov. Visoke carine na uvožene izdelke bodo njihov položaj le še dodatno poslabšale.

Neposreden odziv

Izvršni direktor Forda Jim Farley se ni skril za lobistična združenja ali posebej izbiral besed, ko je za Automotive News izrazil svoje stališče o težavah, ki jih imajo zaradi napovedanih ukrepov: “Predsednik Trump je veliko govoril o tem, da bi okrepili našo ameriško avtomobilsko industrijo, pritegnili sem več proizvodnje, več inovacij v ZDA, in če bi ta administracija to lahko dosegla, bi bil to po mojem mnenju eden njenih najbolj prepoznavnih dosežkov.” A je situacijo opisal z besedami: “Zaenkrat vidimo veliko stroškov in veliko kaosa.”

Trump je bil v svojem prvem predsedniškem mandatu med drugim del pogajanj o pogojih trgovinskega dogovora med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), ki je nasledil Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA). Za oba je bilo značilno, da sta slonela na prosti trgovini brez carinskih obremenitev med tremi partnerji. A se ameriškemu predsedniku to očitno ne zdi več smiselno, saj naj bi Mehika in Kanada v njegovih očeh prikrajšali ZDA za delovna mesta. V ozadju pa je verjetno še marsikaj drugega, saj z grožnjo protekcionističnih trgovinskih ukrepov ustvarja potencialno nevzdržne pogoje, da bi izsilil spremembe na drugih področjih medsosedskih odnosov.

Ne gre čez noč

Podjetja, kot sta Ford in General Motors, so pod obstoječimi trgovinskimi pogoji v Mehiko in Kanado investirala milijarde dolarjev. Farley je med drugim pojasnil, da so morali pri Fordu trdo delati, da bi zadostili pogojem USMCA, kar bi uvedba visokih carin povsem izničila.

Vsem poznavalcem posla je ob tem povsem jasno, da so za vzpostavitev dobavnih verig v industriji potrebna leta in jih ni mogoče prilagajati ali seliti z danes na jutri. S tega vidika so podjetja odvisna od stabilne regulative, ki je Trumpova administracija s svojim pristopom ne zagotavlja.

Avtomobilizem.com (Vir: InsideEVs, Automotive News, Carscoops. Foto: Ford.)