Varnejša hrana je pogoj za boljše zdravje
Svetovni dan varnosti hrane, ki ga je s sprejetjem resolucije leta 2018 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, je letos potekal pod geslom Varnejša hrana – boljše zdravje. Dve krizi v kratkem obdobju – covidna in vojna v Ukrajini – sta varnost hrane potisnili v ozadje. Vsaj za en dan so njen pomen osvetlili udeleženci konference v državnem svetu.
Letos obeležujemo tudi 20 let od sprejetja krovne evropske zakonodaje o obvladovanju varnosti živil, ki jo je spodbudila serija prehranskih afer konec devetdesetih let, med njimi sta bili bolezen norih krav in zastrupitve z dioksinom v mleku. Zakonodaja »nudi trdno podlago za notranji trg in mednarodno trgovino, vzpostavlja zaščitne ukrepe in krepi vlogo znanosti, transparentnost ocen tveganja, vzpostavlja sistem hitrega obveščanja o tveganjih in s previdnostnim načelom omogoča ustrezno ukrepanje nadzornih organov držav članic,« verjame kmetijska ministrica Irena Šinko.
Evropska komisija je leta 2018 opravila pregled splošne živilske zakonodaje (gre za uredbo 178 evropskega parlamenta in sveta o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane), je spomnil generalni direktor uprave za varno hrano Matjaž Guček. Ugotovila je, da zakonodaja še vedno služi svojemu namenu. Med drugim je prispevala k boljšemu obvladovanju prehranskih afer in omogočila učinkovitejše delovanje notranjega trga. Slabosti pa sta, da so med državami razlike pri izvajanju in uveljavljanju zakonodaje, ter da preglednost analiz tveganja in komuniciranja o tveganju še ni dosegla ustrezne ravni.
Z živilskimi koncerni širitev tveganj na ves svet
Za zagotavljanje varnosti živil so odgovorni nosilci živilske dejavnosti. Če kakšno živilo ni ustrezno, ga morajo nemudoma umakniti iz prometa in o tem obvestiti pristojni organ. Svojo odgovornost pa imajo tudi inšpekcijske službe, ki morajo v okviru pregledov preverjati, ali imajo izvajalci dejavnosti ustrezno vzpostavljen notranji nadzor, je pojasnila Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na upravi za varno hrano. Prav zagotavljanje sledljivosti omogoča obveščanje korak naprej in nazaj, da se zagotovi zaščita potrošnika oziroma javno zdravje. Zadeva je enostavna, kadar vemo, da z živilom nekaj ni v redu. Težavo pa predstavljajo primeri zastrupitev s hrano, pri katerih ne najdemo povzročitelja, je poudarila Nadja Škrk.
Zadnji primer so zastrupitve s čokoladnimi izdelki znamke Kinder zaradi prisotnosti salmonele, ki so bili v velikem obsegu umaknjeni letos. Izbruhi so se začeli pojavljati v Veliki Britaniji. Epidemiologi so v večini primerov ugotovili, da je salmonela posledica uživanja čokoladnih izdelkov te blagovne znamke. Sledenje podatkov je bilo potem razmeroma enostavno, toda pri tem niso sodelovali le inšpekcijske službe in epidemiologi, ampak tudi strokovnjaki Evropske agencije za nalezljive bolezni in Efse. Slednja je naredila hitro oceno izbruha. Potrdila je, da so bili vsi izdelki narejeni v tovarni v Belgiji, distribuirani pa so bili v 84 držav. Nastanek koncernov v živilski verigi lahko pomeni takšno zgodbo, ki doseže ves svet, je posvarila Škrk.
Peter Raspor, zaslužni profesor univerze v Ljubljani in predsednik programsko organizacijskega odbora konference, pa je poudaril, da je varnost hrane obveza vseh deležnikov vzdolž prehranske verige. Te bi o pravilih morali poučevati v jeziku, ki ga razume vsakdo od njih, ne pa s splošnimi znanji in vedenji, ki včasih zmedejo, kaj je prav in kaj ne, meni Raspor. Za tiste, ki pravila kršijo, morajo kazni biti vzgojne. Danes nosilce dejavnosti po besedah Rasporja pogosto kaznujejo za stvari, o katerih bi jih morali najprej poučiti.
