Ministri za zdravje G20 za pravičnejšo razdelitev cepiv
V članku povzemamo relevantne informacije o obvladovanju epidemije covida-19.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
19.12 Ministri za zdravje G20 za pravičnejšo razdelitev cepiv proti covidu-19
Ministri za zdravje 20 vodilnih svetovnih gospodarstev so se na današnjem srečanju v Rimu, kjer so govorili o naslednjih korakih v prizadevanjih za zajezitev pandemije covida-19, dogovorili za večjo pravičnost pri razdelitvi cepiv proti covidu-19. Obstajajo pogoji za sprejetje tega, kar so ministri G20 poimenovali rimski pakt, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ocenil italijanski minister za zdravje Roberto Speranza. Dodal je, da je ena ključna obveznosti pakta pravičnejša razdelitev cepiv izven bogatih držav, ki temelji na skupnem razumevanju, da je cepljenje pravica vseh in ne privilegij nekaterih.
Nemški minister za zdravje Jens Spahn je ob robu srečanja napovedal, da namerava Nemčija do konca leta dati na voljo sto milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 za mednarodno kampanjo cepljenja. »To je enako številu cepljenih v lastni državi doslej,« je še dejal Spahn in dodal, da bo prispevek pripomogel k cilju, da bi bilo do konca prihodnjega leta cepljenih vsaj 20 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tako Spahn kot Speranza sta poudarila, kako pomembno je cepljenje pred nadaljnjim potekom pandemije v prihodnjih mesecih.
17.00 V Amsterdamu protesti proti politiki glede covida-19
V Amsterdamu se je danes zbralo več deset tisoč ljudi in protestiralo proti politiki nizozemske vlade glede covida-19. Vzdušje na shodu je bilo sproščeno, udeleženci so bobnali, plesali in nosili napihnjene balone, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kažejo televizijski posnetki. Na transparentih je bilo videti kritike vlade, na drugih nasprotovanje cepljenju proti covidu-19 in pozive k zaščiti temeljnih človekovih pravic. »Skupaj za Nizozemsko,« je bilo geslo shoda. Shod, ki se ga je med drugimi udeležil tudi desničarski populist Thierry Baudet, naj bi bil po navedbah organizatorjev s pričakovanimi 50.000 udeleženci doslej največji protest proti politiki glede covida-19 na Nizozemskem.
Mestne oblasti so opoldne prek twitterja pozvale ljudi, naj se shodu ne pridružujejo več, saj je na ulicah že preveč ljudi.
Nekateri protestniki so kritizirali tudi druge politike vlade, na primer stanovanjsko. Čeprav se stanje okužb z novim koronavirusom na Nizozemskem v zadnjem času spet poslabšuje, država ni zaostrila ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19.
16.00 Cepilni potni listi nujni za obisk nočnih klub in večjih dogodkov
Cepilni potni listi bodo obvezni za vstop v nočne klube, množične prireditve in na velika prizorišča v Angliji do konca septembra, je potrdil minister, pristojen za cepljenje, Nadhim Zahawi, poroča Guardian. »Najboljše, kar lahko storimo, je, da sodelujemo z industrijo in zagotovimo, da se lahko dolgoročno in varno odprejo – najboljši način pa je, da se pri tem preverja status cepljenja«. Na ta način bi omogočili, da bi bile lahko te dejavnosti odprte tudi v zimskih mesecih. Na tovrstnih prireditvah, kjer so ljudje tesno skupaj, je namreč širjenje virusa lahko zelo hitro. Kot je poudaril, namreč ne želijo zapirati gospodarstva. Zahawi je potrdil tudi, da vlada razmišlja o tem, da bi cepljenje postalo pogoj dela za NZS oziroma angleško državno zdravstveno službo. Dejal je, »da je prav in odgovorno razmisliti o taki potezi«. Konfederacija NZS se je sicer odzvala, da je takšna poteza nepotrebna, saj je večina njihovega osebja cepljena.
15.50 V Iranu zaradi covida-19 umrlo 610 ljudi
Iran je zabeležil 610 novih smrtnih primerov bolnikov s covidom-19, s čimer se je skupno število umrlih za covidom povečalo na 110.674, poroča britanski Guardian. Dnevno povprečje smrti v Iranu že teden dni presega 600, najvišje število smrtnih žrtev v enem dnevu je bilo 709, in sicer so rekord zabeležili 24. avgusta. V zadnjem dnevu so zabeležili 25.870 novih primerov okužb.
10.19 V soboto so ob opravljenih 1710 testov PCR potrdili 317 okužb
Pozitivnih je bilo 18,5 odstotka opravljenih testov, kažejo podatki na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V bolnišnicah po podatkih covidnega sledilnika zdravijo 209 covidnih bolnikov, od tega 42 na intenzivni terapiji. V soboto za covidom-19 ni umrl nihče.
Število hospitalizirani covidnih bolnikov je glede na dan prej naraslo za 20 oziroma za več kot 10 odstotkov, intenzivno zdravljenje sta potrebovala dva bolnika manj kot dan prej.
Odstotek pozitivnih testov je bil v soboto sicer za 1,3 odstotne točke nižji kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 536 in se je v primerjavi s prejšnjim dnem povečalo za pet okužb. 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 320,4, kar je za dober odstotek več kot dan pred tem.
Po oceni NIJZ je v državi trenutno 6755 aktivnih okužb oziroma 73 več kot dan prej. V petek so opravili tudi 15.874 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne izvide potrjujejo še s PCR-testi. V Sloveniji je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.002.201 oziroma 47,5 odstotka oseb. Polno cepljenih je 915.994 oziroma 43,4 odstotka prebivalcev, kažejo podatki NIJZ.
8.04 Večina Poljakov želi tudi po pandemiji več delati na daljavo
Večina Poljakov želi tudi po pandemiji covida-19 vsaj nekaj dni na teden delati na daljavo, saj so se navadili na delo od doma, je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP pokazala raziskava.
Pred izbruhom pandemije marca 2020 je skoraj osem od 10 poljskih delavcev delalo izključno v prostorih delodajalca, le eden od 10 je lahko delal od doma. Danes delež tistih, ki delajo na daljavo, znaša 30 odstotkov, je poljski časnik Rzeczpospolita navajal rezultate raziskave trgovca z gospodinjskimi aparati in elektronskimi napravami Euro-net, poroča PAP.
Večja skupina, 63 odstotkov zaposlenih, bi želela ohraniti možnost dela od doma za stalno, najraje za dan ali dva na teden, je pisal časnik. Na drugi strani jih 13 odstotkov želi po pandemiji delati le na delovnem mestu. »Prevlada podpornikov prožnega dela je še večja, če upoštevamo, da si tisti iz 13-odstotne skupine želijo od doma delati nekaj dni na mesec,« je navedel časnik in dodal, da to pomeni, da se 76 odstotkov Poljakov veseli možnosti, da ne bi delali v pisarni.
Ministri za zdravje 20 vodilnih svetovnih gospodarstev so se na današnjem srečanju v Rimu, kjer so govorili o naslednjih korakih v prizadevanjih za zajezitev pandemije covida-19, dogovorili za večjo pravičnost pri razdelitvi cepiv proti covidu-19. Obstajajo pogoji za sprejetje tega, kar so ministri G20 poimenovali rimski pakt, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ocenil italijanski minister za zdravje Roberto Speranza. Dodal je, da je ena ključna obveznosti pakta pravičnejša razdelitev cepiv izven bogatih držav, ki temelji na skupnem razumevanju, da je cepljenje pravica vseh in ne privilegij nekaterih.
Nemški minister za zdravje Jens Spahn je ob robu srečanja napovedal, da namerava Nemčija do konca leta dati na voljo sto milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19 za mednarodno kampanjo cepljenja. »To je enako številu cepljenih v lastni državi doslej,« je še dejal Spahn in dodal, da bo prispevek pripomogel k cilju, da bi bilo do konca prihodnjega leta cepljenih vsaj 20 odstotkov svetovnega prebivalstva. Tako Spahn kot Speranza sta poudarila, kako pomembno je cepljenje pred nadaljnjim potekom pandemije v prihodnjih mesecih.
17.00 V Amsterdamu protesti proti politiki glede covida-19
V Amsterdamu se je danes zbralo več deset tisoč ljudi in protestiralo proti politiki nizozemske vlade glede covida-19. Vzdušje na shodu je bilo sproščeno, udeleženci so bobnali, plesali in nosili napihnjene balone, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kažejo televizijski posnetki. Na transparentih je bilo videti kritike vlade, na drugih nasprotovanje cepljenju proti covidu-19 in pozive k zaščiti temeljnih človekovih pravic. »Skupaj za Nizozemsko,« je bilo geslo shoda. Shod, ki se ga je med drugimi udeležil tudi desničarski populist Thierry Baudet, naj bi bil po navedbah organizatorjev s pričakovanimi 50.000 udeleženci doslej največji protest proti politiki glede covida-19 na Nizozemskem.
Mestne oblasti so opoldne prek twitterja pozvale ljudi, naj se shodu ne pridružujejo več, saj je na ulicah že preveč ljudi.
Nekateri protestniki so kritizirali tudi druge politike vlade, na primer stanovanjsko. Čeprav se stanje okužb z novim koronavirusom na Nizozemskem v zadnjem času spet poslabšuje, država ni zaostrila ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19.
Shod naj bi bil po navedbah organizatorjev s pričakovanimi 50.000 udeleženci doslej največji protest proti politiki glede covida-19 na Nizozemskem. FOTO: Ramon Van Flymen/AFP
16.00 Cepilni potni listi nujni za obisk nočnih klub in večjih dogodkov
Cepilni potni listi bodo obvezni za vstop v nočne klube, množične prireditve in na velika prizorišča v Angliji do konca septembra, je potrdil minister, pristojen za cepljenje, Nadhim Zahawi, poroča Guardian. »Najboljše, kar lahko storimo, je, da sodelujemo z industrijo in zagotovimo, da se lahko dolgoročno in varno odprejo – najboljši način pa je, da se pri tem preverja status cepljenja«. Na ta način bi omogočili, da bi bile lahko te dejavnosti odprte tudi v zimskih mesecih. Na tovrstnih prireditvah, kjer so ljudje tesno skupaj, je namreč širjenje virusa lahko zelo hitro. Kot je poudaril, namreč ne želijo zapirati gospodarstva. Zahawi je potrdil tudi, da vlada razmišlja o tem, da bi cepljenje postalo pogoj dela za NZS oziroma angleško državno zdravstveno službo. Dejal je, »da je prav in odgovorno razmisliti o taki potezi«. Konfederacija NZS se je sicer odzvala, da je takšna poteza nepotrebna, saj je večina njihovega osebja cepljena.
15.50 V Iranu zaradi covida-19 umrlo 610 ljudi
Iran je zabeležil 610 novih smrtnih primerov bolnikov s covidom-19, s čimer se je skupno število umrlih za covidom povečalo na 110.674, poroča britanski Guardian. Dnevno povprečje smrti v Iranu že teden dni presega 600, najvišje število smrtnih žrtev v enem dnevu je bilo 709, in sicer so rekord zabeležili 24. avgusta. V zadnjem dnevu so zabeležili 25.870 novih primerov okužb.
10.19 V soboto so ob opravljenih 1710 testov PCR potrdili 317 okužb
Pozitivnih je bilo 18,5 odstotka opravljenih testov, kažejo podatki na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V bolnišnicah po podatkih covidnega sledilnika zdravijo 209 covidnih bolnikov, od tega 42 na intenzivni terapiji. V soboto za covidom-19 ni umrl nihče.
Število hospitalizirani covidnih bolnikov je glede na dan prej naraslo za 20 oziroma za več kot 10 odstotkov, intenzivno zdravljenje sta potrebovala dva bolnika manj kot dan prej.
Odstotek pozitivnih testov je bil v soboto sicer za 1,3 odstotne točke nižji kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 536 in se je v primerjavi s prejšnjim dnem povečalo za pet okužb. 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je 320,4, kar je za dober odstotek več kot dan pred tem.
Po oceni NIJZ je v državi trenutno 6755 aktivnih okužb oziroma 73 več kot dan prej. V petek so opravili tudi 15.874 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne izvide potrjujejo še s PCR-testi. V Sloveniji je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.002.201 oziroma 47,5 odstotka oseb. Polno cepljenih je 915.994 oziroma 43,4 odstotka prebivalcev, kažejo podatki NIJZ.
Okuženih je spet nekoliko več. FOTO: Jure Eržen/Delo
8.04 Večina Poljakov želi tudi po pandemiji več delati na daljavo
Večina Poljakov želi tudi po pandemiji covida-19 vsaj nekaj dni na teden delati na daljavo, saj so se navadili na delo od doma, je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP pokazala raziskava.
Pred izbruhom pandemije marca 2020 je skoraj osem od 10 poljskih delavcev delalo izključno v prostorih delodajalca, le eden od 10 je lahko delal od doma. Danes delež tistih, ki delajo na daljavo, znaša 30 odstotkov, je poljski časnik Rzeczpospolita navajal rezultate raziskave trgovca z gospodinjskimi aparati in elektronskimi napravami Euro-net, poroča PAP.
Večja skupina, 63 odstotkov zaposlenih, bi želela ohraniti možnost dela od doma za stalno, najraje za dan ali dva na teden, je pisal časnik. Na drugi strani jih 13 odstotkov želi po pandemiji delati le na delovnem mestu. »Prevlada podpornikov prožnega dela je še večja, če upoštevamo, da si tisti iz 13-odstotne skupine želijo od doma delati nekaj dni na mesec,« je navedel časnik in dodal, da to pomeni, da se 76 odstotkov Poljakov veseli možnosti, da ne bi delali v pisarni.
