Delnice so letos nagradile optimistične vlagatelje s skoraj osemodsotnimi donosi, vendar pa kažejo od začetka aprila, po šestih mesecih sanjske premočrtne rasti, popolnoma normalne znake spomladanske utrujenosti.

V ameriškem predsedniškem volilnem letu sicer ne opažamo posebnih statističnih odstopanj, ko gre za volatilnost in največje negativne popravke, ki znašajo okoli 13 odstotkov, vendar pa se volilna leta pomembno razlikujejo od preostalih po specifični sezonski krivulji gibanja tečajev delnic.

Ne gre brez vpliva ameriških volitev

V predsedniških volilnih letih lahko namreč običajno pričakujemo zmerno korekcijo tečajev med aprilom in junijem, ki pa ji nato sledi zelo močno, netipično okrevanje do začetka septembra. Predvolilna krivulja se nato jeseni presenetljivo natančno »zlepi« s povprečno sezonsko krivuljo gibanja delniških indeksov.

Zame osebno je letos najbolj zanimivo dogajanje na finančnih trgih povezano s strmo rastjo donosnosti desetletnih ameriških obveznic, ki so se od začetka leta dvignile za 80 bazičnih točk in so v zadnjih dneh presegle 4,6 odstotka.

Včasih se je udeležencev na obvezniških trgih držal sloves, da so to najpametnejši igralci na Wall Streetu oz. predstavniki »pametnega« denarja. V resnici gre za še en mit, ki nima prave podlage v realnosti in sodi v ropotarnico zgodovine. Globalni upravljavci obvezniških skladov so bili, recimo, na začetku leta sveto prepričani, da bodo obrestne mere končno začele padati in da so dolgoročne obveznice naložbena priložnost desetletja.

Če malo pomislimo, je skoraj neverjetno, da so bili celo bolj prepričani, da nas čaka padec obrestnih mer, kot na vrhuncu velike finančne krize 2008 in pandemije koronavirusa 2022. Na tem mestu ni naš namen, da bi kritizirali pozicioniranje igralcev na obvezniških trgih, še zlasti ker smo tudi sami trobili v isti rog, temveč da opozarjamo, da je treba biti previden, kadar vsi udeleženci mislijo in ravnajo enako.

INFOGRAFIKA: Delo

Fed odlaga zniževanje obrestnih mer

Seveda ni mogel nihče predvideti, da bo inflacija tri mesece zapored presegla napovedi in da bo zaradi visoke gospodarske rasti in dobrih novic s trga dela ameriška centralna banka brezbrižno in oportunistično odlagala začetek zniževanja obrestnih mer. Na koncu se je zgodilo to, kar se dogaja, če nekdo zavpije »ogenj« v polnem gledališču, množica ljudi pa se nato nagnete pri zasilnih izhodih in panično razprodaja obvezniške naložbe.

Posledica tega so katastrofalni dolarski donosi globalnih obveznic, ki so letos izgubile že več kot 4,3 odstotka, kar pomeni celo drugi najslabši začetek za obveznice po letu 2022. Na srečo smo vlagatelji v območju z evrom v precejšnji meri izolirani od te zoprne nadloge, kar lahko neposredno pripišemo polovico nižji rasti obrestnih mer ter padanju tečaja evra, ki je letos zdrsnil z 1,11 na manj kot 1,07 dolarja.

Če se ozremo na delniške trge, so delnice zaradi desetih največjih družb zgodovinsko najdražje v primerjavi z obveznicami po letu 2000, po drugi strani pa se v zadnjih tednih sramežljivo prebija v ospredje stara ekonomija, z nizko ovrednotenimi delnicami »value« iz sektorjev surovine, energija, industrija in finance (banke), ki izhajajo iz dolga leta »podhranjenih« regij Evrope, Velike Britanije in Japonske.

V tem trenutku je spomladanska ohladitev na delniških trgih dobrodošla, ker si ne želimo, da bi se prehitro premaknili v nenadzorovano območje prevelike evforije, ki prinaša neizogibno nevarnost pregrevanja delniških trgov in potencialnih večjih pretresov na borzah.