Največji dogodek o energetiki v jugovzhodni Evropi
Družba Celjski sejem sredi maja pripravlja največji B2B-dogodek o energetiki v jugovzhodni Evropi. Tako velike konference še niso gostili, pričakujejo govorce iz okoli 15 držav ter 500 udeležencev. Med drugim prihajajo v goste ministri za energetiko in okolje držav članic EU iz tega dela Evrope, ki bodo gotovo lahko več povedali o posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN), ki jih morajo oddati do konca junija.
Kot je dejal izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec, je energetska konferenca SEEnergy nadgradnja bienalnega sejma Energetika, ki so ga nazadnje pripravili leta 2018, potem ga je ustavila epidemija. V Celjskem sejmu opominjajo, da je energetski prehod v nizkoogljično družbo eden največjih izzivov Slovenije od osamosvojitve: »Močno spreminja tržne razmere na skoraj vseh področjih. Podjetjem prinaša kup obveznosti, nalog, izzivov in vprašanj. Ker smo šele na začetku tega prehoda, je vprašanj zelo veliko, časa za iskanje odgovorov pa ni na pretek.«
Na energetski konferenci obljubljajo odgovore tujih in domačih strokovnjakov na vprašanja, s katerimi se ukvarjajo lokalne skupnosti, podjetja in veliki industrijski koncerni. Kot je napovedal Otorepec, bo prvi dan v ospredju digitalizacija v energetiki, opozoril pa je tudi na nov obračun omrežnine, ki začne veljati 1. julija: »To bo velik strošek za podjetja, tudi za gospodinjstva z večjo porabo. Na panelu bodo obiskovalci slišali rešitve, kako znižati stroške omrežnine.« Ta dan bodo na konferenci govorili tudi o zajemu in pripravi ogljikovega dioksida, o vodiku kot okolju prijaznem nosilcu energije in o sončni energiji ter koliko jo znamo izkoristiti.
Izzivi
Poseben sklop bo namenjen vetrni energiji, je dejal Otorepec: »V Sloveniji imamo tri vetrne elektrarne, od tega sta dve priklopljeni. Samo Malta jih ima manj v EU, in sicer nič. Tu bomo slišali tudi predstavitev tujih praks, med drugim iz Hrvaške.« Marija Hanzec iz združenja Obnovljivi izvori energije Hrvatske je dejala, da je Hrvaška v vetrne elektrarne vlagala že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, trenutno 17 odstotkov energije dobijo z vetrom: »Imeli smo podjetja, kot je Končar, in veliko inženirjev, ki so to znali vzpostaviti. Smo pa sončno energijo začeli izrabljati zelo pozno, resneje šele lani.« Marija Hanzec je dodala, da je Hrvaška sicer zelo uspešna pri pridobivanju energije iz obnovljivih virih energije: »Če gledamo proizvodnjo energije, smo zelo dekarbonizirana država, na svetu smo na petem mestu. Pri porabi pa je drugače. Večinoma se ogrevamo na plin, pri uporabi električnih vozil smo na zadnjem mestu v EU.«
Na konferenci bodo obiskovalci prisluhnili dobrim praksam in tudi slabim izkušnjam posameznih držav, v opomin, česa pri zelenem prehodu ne smemo storiti. Drugi dan konference bo namenjen predvsem lokalnim skupnostim, kaj jih čaka pri zelenem prehodu in kakšni so primeri dobrih praks, ta dan pa bodo govorili tudi o financiranju energetskih projektov, o solarizaciji ter toplotnih črpalkah in geotermalni energiji.
Zadnji dan konference bo v znamenju politik, prihajajo ministri za energetiko, tudi Catharina Sikow-Magny, direktorica za zeleni prehod pri evropski komisiji. Ta dan pripravljajo še ministrsko razpravo o razogljičenju JV Evrope, pa tudi razpravo o vlogi jedrske energije pri zelenem prehodu.
