Praznične dni uvaja festival oranžnih vin

V Izoli se danes predstavlja 60 vinarjev iz osmih držav. Jutri se v Padni začenjajo dnevi oljčnega olja in bledeža.
Fotografija: Festival, posvečen oranžnim vinom, se odvija v Izoli. FOTO: Matia Ščukovt/Orange Wine Festival
Odpri galerijo
Festival, posvečen oranžnim vinom, se odvija v Izoli. FOTO: Matia Ščukovt/Orange Wine Festival

V Izoli danes gostijo vinarje iz različnih delov Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke, Srbije in Gruzije. Že dvanajstič so se zbrali na izolskem Manziolijevem trgu, kjer je poskrbljeno tudi za kulinarično in drugo spremljevalno ponudbo. Organizatorji Orange Wine Festivala ali Festivala oranžnih vin pričakujejo številne obiskovalce ne le iz Slovenije in sosednjih držav, pač pa tudi vinske poznavalce in ljubitelje iz širše Evrope in celo ZDA ter Azije.

Kot pojasni predstavnik organizatorja Matej Zaro, gre za macerirana bela vina, ki so jih pridelovali že v preteklosti, vendar so jih nekateri vinarji, ki se usmerjajo v sonaravno pridelavo, znova obudili. To so vina, ki nastajajo tako, da se grozdni sok ne loči od lupine in pecljev, kot je običajno pri pridelavi belih vin, pač pa gre za postopek, ki se uporablja za rdeča vina. Grozdje za tako vino mora biti zdravo, prav tako pa postopek skorajda izključuje kemično obdelavo.

»Še isto leto, ko smo začeli s festivalom v Izoli, smo organizirali še enega na Dunaju, kar je prav tako postalo že tradicionalno, pozneje pa smo se začeli udeleževati tudi Viitaly v Veroni,« pripoveduje izolski vinar. Zgodba z oranžnimi vini je bila sicer na Primorskem obujena pred 30 leti, ko so vanjo verjeli vinarji Dario Prinčič, pokojni Stanko Radikon in Joško Gravner. Vstopnica na prireditev znaša 50 evrov.

Tržnica oljčnega olja in blitve

V Padni, vasici na piranskem podeželju, pa ta konec tedna pripravljajo tržnico oljčnega olja in domačih dobrot iz blitve (bledeža). Vaščani bodo odprli svoja dvorišča in bodo ponudili domače istrske jedi. Legenda namreč pravi, da so konec 19. stoletja vaščani s prodajo bledeža financirali gradnjo zvonika ob cerkvi sv. Blaža, ki je zavetnik vasi. Obisk bo mogoče združiti z vodenim ogledom vaških znamenitosti in pohodom. Večer pa bosta popestrila glasba in ples.

Padna ta konec tedna gosti tržnico oljčnega olja in bledeža. FOTO: Turistično združenje Portorož
Padna ta konec tedna gosti tržnico oljčnega olja in bledeža. FOTO: Turistično združenje Portorož

Turistična poživitev istrskega podeželja je že nekaj časa usmeritev, ki jo poudarjajo v portoroškem turističnem združenju oziroma v povezavi Love Istria, ki združuje vse štiri slovenske istrske občine. Z majem bo v Padni spet začel delovati turistično-informacijska točka, kjer je na voljo tudi izposoja električnih koles. Vas je sicer »hit« tudi med potniki križark, ki se privežejo v Kopru, in od koder se podajo na izlete po Sloveniji. »Gostje vse bolj cenijo pristno ponudbo in naravo, kar v tej vasici zagotovo doživijo,« meni Janez Maček, ponudnik izletov za ladijske potnike.

V začetku maja slovenski, nato avstrijski gostje

Prvomajski prazniki v Portorož privabi veliko slovenskih gostov, ki se v teh dneh skoraj izenačijo s številom tujih. »Hotelirji pričakujejo dober obisk, zadovoljni so tudi z višino doseženih cen storitev,« pove Lea Šuligoj s portoroškega turističnega združenja. Portoroški hoteli so skoraj že vsi odprti, zaprt še ostaja hotel Riviera, ki ga še obnavljajo. »Maj bo pri nas zelo glasbeno obarvan, od jazza do italijanske pevke Loredane Berte v amfiteatru Avditorija. Odpira se tudi sejem Internautica v portoroški marini,« med drugim omeni.

Ob koncu aprila imajo v Portorožu precej italijanskih gostov, v začetku maja bodo gostili domače turiste, v nadaljevanju pa pričakujejo predvsem Avstrijce in pozneje še Nemce, kot si sledi vrstni red praznikov po posameznih državah. Hotelirji pa so opazili tudi povečano število rezervacij srbskih gostov.

Aleksander Pinter, ki vodi Eurotas hotele, večji obisk pričakuje od druge polovice maja naprej, ko začnejo delovati čarterske letalske linije, pri čemer so večinoma vezani na tržaško letališče. »Od tega je odvisna tudi sezona kongresnega turizma,« izpostavi in poudari, da bi si želeli, da bi Slovenija imela boljše letalske povezave. Za visoko sezono se rezervacije lepo polnijo, nekoliko bolje za julij kot za avgust, povpraševanje pa imajo tudi že za september, kar je po sogovornikovih besedah premik, ki ga opažajo prvič v pokoronskem času..

Preberite še:

Komentarji: