»Če nisi sposoben kot startup prva leta za večkratnik povečevati prihodkov, potem že nisi iz pravega testa,« odgovarja Tilen Travnik, direktor in solastnik podjetja Bevo, na vprašanje, na temelju česa za letos tako suvereno napoveduje trikratnik rasti prihodkov od prodaje. »Smo na začetku svoje poti. Trga smo se komaj dotaknili. To je tudi dokaz, da smo sposobni izkoristiti ponujeno priložnost,« pravi sogovornik, prvi mož podjetja, ki z lastno patentirano tehnologijo pod blagovno znamko Juicy Marbles izdeluje vegansko alternativo fileju minjonu, rebrcem in pečenki.
Leta 2019 so razvili svojo tehnologijo za proizvodnjo rastlinskih zrezkov, ki imajo tako strukturo kot meso. Spomladi 2021 pa so prvi na svetu predstavili rastlinsko različico fileja minjona, ki ga tudi največ prodajo. Njihova tehnologija jim omogoča popoln nadzor nad obliko, teksturo, marmoriranjem, okusom, aromo in prehransko vrednostjo, da lahko ustvarjajo vrhunske marmorirane zrezke rastlinskega izvora, ki ne vsebujejo nenasičenih maščob in vsebujejo malo natrija. Primarna beljakovina v njihovih izdelkih je soja, ki je tako hranljiva kot trajnostna.
Poskočna rast prihodkov
Svetovni trg rastlinskega mesa je po nekaterih ocenah vreden več kot milijardo evrov. In Bevo je lani ustvaril 2,86 milijona evrov, medtem ko naj bi letos prihodke povečal na sedem do osem milijonov evrov, napoveduje Travnik. Leta 2021 so ustanovili prodajno podjetje v ZDA in postavili proizvodnjo v Domžalah ter tako ustvarili prehod iz manufakture v dosti bolj optimizirano industrijsko proizvodnjo.
Povečali so proizvodne zmogljivosti in se proti koncu leta 2022 že približali cilju – dnevni proizvodnji ene tone rastlinskega mesa. Iz soje najprej pridobijo rastlinske beljakovinske izolate, te pretvorijo v beljakovinska vlakna, ki so po strukturi podobna mesu, iz vlaken pa dobijo rastlinske stejke, file minjon, pljučno pečenko in tudi rebrca. Kosti za rebrca izdelujejo iz istega materiala kot mišična vlakna, le da za kosti porabijo svoje stranske snovne tokove.
Na pogorišču slamnikarstva
S Travnikom sediva v drugem nadstropju v eni redkih manjših sob, ki so namenjene hitrim sestankom ali (telefonskim) pogovorom, ko potrebuješ nekaj manj motenj iz okolice. Bevo je svojo proizvodnjo postavil v skoraj povsem praznem poslopju nekdanje Oberwalderjeve tovarne, kjer je do leta 2003 posloval Univerzale, na Slamnikarski ulici v Domžalah.
V pritličju se razteza proizvodnja, nekaj pisarn za svoje sodelavce so si že uredili v prvem nadstropju, drugo nadstropje pa je v celoti njihovo. Tu so razvojni oddelek in vse potrebne podporne službe. Zdi se, da je Travnik ves čas nekako med pritličjem in drugim nadstropjem, kjer ima bolj ali manj sestanke in različna usklajevanja. Čas je v njegovem urniku dragocen.
Med Evropo in ZDA
Glede na specifiko njihovih izdelkov bi najverjetneje takoj rekli, da so njihovi glavni trgi ZDA in Švica. Dejansko pa trenutno največ prodajo na trgu Velike Britanije – kar dve petini, desetino gre na švicarski trg, petino v ZDA, preostalo prodajo v Evropi. »Velika Britanija je naredila zanimiv preobrat,« pojasnjuje prodajne deleže Travnik.
»Nemci so sicer v večjem obsegu fleksitarijanci kot Angleži, a prodajno je angleški trg večji potencial, saj nemški kupec raje kupuje cenejšo hrano, mi pa v tem segmentu nismo prisotni. V Švici bomo tudi v prihodnje ustvarjali okoli deset odstotkov prihodkov. Kupna moč je tam velika in na prodajne police smo se uspešno umestili,« opisuje Travnik. V Sloveniji ustvarijo slab odstotek prihodkov in najverjetneje bo tako še nekaj let, meni sogovornik.
Sami bodo tudi v prihodnje osredotočeni na prodajo na evropski in ameriški trg, a Travnik, ki je živilski tehnolog in je podjetje ustanovil skupaj z Luko Sinčkom, Majem Hrovatom in Vladimirjem Mićkovičem, napoveduje, da se bo v kratkem zanimanje za beljakovinske izdelke občutno povečalo na vzhodu.
»Sami za zdaj še ne gremo tja. Naši ameriški solastniki si seveda želijo, da krepimo prodajo predvsem na ameriškem trgu, a evropski trg nam je logistično lažje dostopen. Prizadevamo si povečati predvsem prodajo prek trgovskih verig,« pojasnjuje. Zaradi specifik imajo na ameriškem trgu druge prodajne kanale, saj prodaja poteka večinoma prek spleta, in drugačen poslovni model kot v Evropi.
Leta za piljenje poslovanja
Lani so se osredotočili na najpomembnejše naložbe v proizvodnjo in izboljšanje kakovosti izdelkov. »Leta 2024 načrtujemo nadaljnje naložbe v avtomatizacijo proizvodne linije za pakiranje, kar bo povečalo učinkovitost in produktivnost našega obrata. Hkrati se bomo osredotočili na prehod v delovanje v dveh izmenah konec poletja, kar nam bo omogočilo povečanje proizvodnih zmogljivosti in izpolnjevanje naraščajočega povpraševanja. Tudi v prihodnjih treh letih (od 2024 do 2026) se bomo osredotočali na vitko delovanje proizvodnje in nadaljnjo avtomatizacijo procesov. Nameravamo avtomatizirati čim večji del proizvodnje, kar bo pripomoglo k večji učinkovitosti in znižanju stroškov. S temi naložbami bomo zagotovili stabilno rast našega podjetja,« je ob prijavi podjetja Bevo, ki zaposluje že več kot 50 sodelavcev, na natečaj Odlično živilsko podjetje napovedala Patricija Krt, odgovorna za dobavne verige.
Bevo bo tudi prihodnja leta vsaj desetino prihodkov namenjal trženju. »Če želiš biti pri prodaji končnemu kupcu uspešen, je tak delež nujno potreben,« poudarja Travnik. »Kupca se klasične oblike oglaševanja ne dotaknejo več, zato moraš biti inovativen. To pa seveda stane.«
Trajnost je njihova mantra
Rast podjetja in načrtovana krepitev navzočnosti na trgu bosta zahtevali dodatno zaposlovanje. Tako naj bi podjetje konec leta predvidoma zaposlovalo že okoli 70 sodelavcev. Koliko se bo dalo, bodo poskušali izkoristiti zdajšnje prostore. »Selitev v te prostore nam je bila pomembna, ker nismo gradili nečesa na novo, ampak smo vdihnili življenje obstoječemu poslopju, s čimer potrjujemo svojo trajnostno usmerjenost. Smo v središču mesta, kar pomeni, da sodelavci lahko na delo pridejo tudi peš ali s kolesom. Sicer smo nekoliko prostorsko omejeni, a verjamem, da nam bodo do leta 2026 prostori še zadoščali za naše potrebe.« Pozneje pa bodo najverjetneje morali iskati ustrezno poslopje drugje.
S Travnikom pa se dotakneva tudi občutnih prehranskih sprememb, ki jih zaznavamo zadnja leta. »Od vsega začetka nagovarjamo tako vegane kot nevegane. Naši izdelki združujejo, ne ločujejo. Zaradi različnih dejavnikov, kot so podnebne spremembe, vojna žarišča, pohlep multinacionalk in neučinkovitost prehranske industrije, nastajajo vse te spremembe. Čedalje več ljudi želi jesti več beljakovinske hrane, zato bo treba najti pot, kako 70 odstotkov obdelovalne zemlje, ki jo sicer namenjamo za hrano za živali, ki nam dajejo beljakovine, izrabiti precej učinkoviteje.« Ob tem sogovornik omeni Švico, kjer podjetje Planted skupaj z univerzo v sklopu pilotnega projekta poskuša vzgojiti primerne sorte graha, da bo država lahko tako beljakovinsko samooskrbna.
