Hrup, zahrbtni ubijalec

20.11.2023 | 11:15

Živimo v družbi, ki se odvija v ekstremno hitrem in hrupno napetem vzdušju. V družbi, ki poleg prekomernih odpadkov ustvarja hrup, s katerim krni življenje ljudi, živali in naravnega okolja. Na naše življenje vpliva vrsta dejavnikov, med njimi izstopa zahrbtni ubijalec hrup, ki se ga zavedamo vse premalo. Človekova sreča je ena najbolj iskanih in hkrati kompleksnih stanj, ki vpliva na naše dobro počutje, zadovoljstvo in celovito življenje. Vendar pa se sreča pogosto zdi kot nekaj nedosegljivega ali kot trenutno stanje, odvisno od zunanjih okoliščin. Ključno je razumeti, da je sreča notranje stanje, ki ga je mogoče graditi in kultivirati. V tem članku bomo raziskali osnovne elemente sreče ter preučili nekaj strategij, ki nam lahko pomagajo doseči trajno zadovoljstvo.

Hrup je neželen zvok, ki negativno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Vpliv hrupa je kompleksen in se razteza od fizioloških učinkov na človekovo telo do ekoloških posledic za naravo.

Hrup usodno vpliva na zdravje ljudi in naravno okolje, ki umira zaradi njega. Če smo ljudje dolgotrajno izpostavljeni hrupu, doživljamo njegove fizične učinke kot so poškodbe slušnih organov, motnje spanja, povečan srčni utrip, povišan krvni tlak in stres. Vse motnje posledično vodijo v resne zdravstvene težave ljudi in živali, vključno s srčnimi boleznimi, hipertenzijo, nespečnostjo in glavoboli. Vse več ljudi je naglušnih, ki so poškodbe sluha utrpeli na svojem delovnem mestu ali na točkah, ki presegajo normalne zvočne oziroma protihrupne obremenitve.

Hrup lahko povzroči tudi psihično nelagodje, tesnobo, depresivno počutje, razdražljivost in motnje koncentracije, kar vse vpliva ne samo na zdravstveno stanje posameznika, temveč tudi na celostno kakovost življenja. Izpostavljenost, zlasti visoki ravni hrupa, lahko povzroči trajno škodo na slušnem aparatu. To lahko privede do izgube sluha ali tinitusa, ki se kaže v šumenju ali zvonenju v ušesih.

Vsekakor pa hrup močno vpliva na kakovost življenja, česar se zavedamo prevečkrat premalo. Ljudje se težje sproščamo, močno je lahko okrnjeno naše preživljanje prostega časa in bivanje nasploh Spominjam se predavanja v Portorožu profesorja s Primorske univerze, ki je poslušalcem predstavil težave oseb z gluhostjo in zmanjšanim sluhom. Na vprašanje, ali bi raje trpeli slepoto ali gluhoto, nas je večina dvignila roko, da bi bil za nas največji hendikep, če bi bili slepi. Profesor, ki je imel sam starša, ki sta bila gluha oziroma naglušna, nam je iz osebnih vedenj pojasnil, da so najtežje hendikepirani tisti, ki ne slišijo dobro ali pa so gluhi. Vzroki za gluhoto so bodisi dedne narave ali pa zaradi poškodb, ki jih povzroča hrup, zato bi se morali boriti proti hrupnim strojem, hrupnemu prometu in vsem napravam, ki krnijo človekovo zdravje s svojim hrupnim delovanjem.

Hrup zelo moti naravo in živalske vrste, ki živijo na območjih s povečano ravnijo hrupa, kar vodi v zmanjševanje razmnoževalne uspešnosti, spremembe v vedenju in na selitvene vzorce. Hrup slabšalno vpliva tudi na rastlinske vrste, za katere je dokazano, da zmorejo določeno stopnjo čustvene inteligence. Hrup lahko vpliva na ekosisteme, saj moti naravne procese kot so opraševanje rastlin, ki ga po naravni poti opravljajo čebele. Če se bo nadaljevalo njihovo umiranje, bo njihov konec po mnenju Alberta Einsteina pomenil konec človeštva v štirih letih, ko bo umrla zadnja čebela. Hrup lahko vodi v večjo porabo energije, kar je problem sodobnega sveta. Zaradi hrupa bomo potrebovali dodatne vire energije, da bi se zaščitili pred hrupom. Samo pomislimo, kakšno dodatno toplotno in protihrupno izolacijo potrebujemo za stavbe, tudi klimatskih naprav za zmanjšanje hrupa. V Sloveniji je ob avtocestah že nameščenih nekaj protihrupnih ograj, k varujejo naselja in ljudi pred hrupom. Vsekakor pa je na naših prometnicah, cestah naseljih in poljih še vedno preveč hrupnih delovnih strojev, velikih traktorjev in kombajnov. Zvoki motornih žag režejo v tišino gozdov in kmečkih gospodarstev. Za zgled bi nam morala biti tujina, kjer so proti hrupu storili večje korake. Tudi pri nas bi morali omejiti promet in rabo strojev, ki povzročajo dodaten hrup. In ne pozabimo, hrup lahko vpliva tudi na kulturno dediščino, ker vpliva na zgodovinska in kulturna območja, kjer uničuje mirnost in estetsko vrednost spomeniških in drugih krajev, ki so pomembni za kulturno dediščino.

Vse kar se nanaša na hrup gre mimo nas, razen škodljivih posledic, ki se jih zavemo šele, ko usodno vplivajo na naše zdravje in devastacijo krajine in urbanega okolja. Samo poglejmo naša mesta, ki se dušijo v prometu, hrup pa je običajno tako neznosen, da je bistveno okrnjeno mestno okolje. Hrup se prenaša tudi na obmestna območja in podeželje. Kot lovec sem nekoč na preži visoko hribu, bolje slišal premikanje vlakovne kompozicije in brnenje strojev kot pa če bi bil v njihovi neposredni bližini. Pa me tolažijo, da potrpim. Ampak ljudje, tako ne gre več naprej! Ustaviti je treba velike traktorje in ves hrup, ki ga prinašajo promet, dela s hrupnimi stroji na poljih, gradbene posege v urbano okolje, ki imajo za posledico devastacijo naravnega okolja, zlasti gozdov, letalski promet, vojne škode in vse drugo, kar je hrupno in človeštvu nevarno.

Vrnimo se raje nazaj naravi in uživajmo tišino naravnih danosti.

Bojan Avbar