Poudarila je še, da je zakon, ki ga je v torek sprejel gruzijski parlament, treba razveljaviti.

Vladajoča stranka Gruzijske sanje je sicer že večkrat poudarila, da ima dovolj glasov, da preglasuje predsedničin veto.

V skladu z zakonom, ki se zgleduje po ruski zakonodaji, se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo 20 ali več odstotkov prihodkov iz tujine, registrirati kot delujoče pod tujim vplivom.

Zaradi zakona v zakavkaški državi od začetka aprila potekajo množični protivladni protesti. Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, menijo, da je zakon sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU.

Vlada v Tbilisiju po drugi strani trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe v primeru, ko organizacija ne želi razkriti izvora sredstev.

EU in zveza Nato sta posvarili Gruzijo, da se s sprejetjem zakona o tujem vplivu oddaljuje od njiju. Nato je zakon označil za korak v napačno smer, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je Tbilisi pozval, naj ga umakne.