Nova objava BF v Nature Communications o prenosu genov med bakterijami

Kot so zapisali na spletni strani fakultete, ugotovitve raziskave odgovarjajo na številna vprašanja današnjega časa, "zato so pomembne v svetovnem merilu - ne samo za zdravje človeka, da se izognemo potencialnim vzvodom za širjenja odpornosti na antibiotike in izboljšamo probiotike, ampak tudi za zdravje planeta".

Oziroma, kot razlaga vodja študija mikrobiologije in predstojnica katedre za mikrobiologijo Ines Mandič Mulec, "ta raziskava razkrije, da je treba upoštevati tudi mikrobno socialnost kot gonilo prenosa genov in posledično evolucije vrste".

Doslej je namreč po njenih besedah veljalo, "da je prenos DNA pri bakterijah višji med bližnjimi sorodniki ene vrste, a tovrstne raziskave, za razliko od pričujoče, niso vključevale vpliva bakterijskih interakcij (npr. antagonizma) na horizontalni prenos genov".

Za ljudi in živali je značilno spolno razmnoževanje in mešanje moškega in ženskega zapisa genov v novem bitju. Bakterije se razmnožujejo z binarno celično delitvijo, genetski material pa lahko oplemenitijo s sprejemom genov iz okolja s horizontalnim prenosom genov (HGT).

Pričujoča raziskava pa "prva pokaže, da se manj sorodni sevi B. subtilis pogosto pobijajo, kar je pomembno upoštevati pri pripravi večsevnih inokulantov v proizvodnji biognojil in probiotikov ter raziskavi prida tudi aplikativen pomen," je še pojasnili Ines Mandič Mulec.

Raziskavo, povzeto v članku z naslovom Sorodstveno razlikovanje spodbuja horizontalni prenos genov (HGT) med manj sorodnimi sevi Bacillus subtilis sta vodili Mandić-Mulčeva in docentka Polonca Štefanič, sicer pa je del doktorske naloge študentke podiplomskega študija bioznanosti Katarine Belcijan, ki si deli prvo avtorstvo.

Pri raziskavi so sodelovali še Barbara Kraigher s katedre za mikrobiologijo in Rok Kostanjšek s katedre za zoologijo ter sodelavci z Univerze v Koebenhavnu, Univerze v Pensilvaniji in Univerze Exeter v Veliki Britaniji.