Septembra je tako že sklicanih več sej delovnih teles, na redni seji pa je po vetu DS pričakovati tudi ponovno odločanje o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Zadnji teden pred dopustom je bil za parlamentarce napet in politično pregret. Zavrelo je po porazu vlade na referendumu minulo nedeljo, ko so volivci prepričljivo zavrnili vladno novelo zakona o vodah. Opozicija, ki opozarja, da je to velika nezaupnica ljudi vladi, je v tem zaznala novo priložnost za morebitno pridobitev 46 poslanskih glasov za ponovno vložitev konstruktivne nezaupnice.
Predsednica SD Tanja Fajon je pred nekaj dnevi tako napovedala, da bodo ponovno vložili konstruktivno nezaupnico, če bodo imeli 46 poslanskih podpisov. Opozorila je na ključna glasovanja v minulem tednu ter upe položila v poslance DeSUS, ki imajo odločilne glasove. A se ni izteklo v tej smeri.
DZ je pri ponovnem odločanju, ki ga je zahteval DS, tudi z nasprotovanjem koalicije zavrnil kritizirano novelo zakona o nalezljivih boleznih. Na predlog koalicije je DZ odložil tudi odločanje o zakonu o Nacionalnem demografskem skladu, ki mu grozi referendum.
Najpomembnejše je bilo petkovo imenovanje Marka Borisa Andrijaniča za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo. Podprlo ga je 45 poslancev - poleg koalicijskih tudi poslanci SNS, narodnih manjšin in dva poslanca DeSUS. 44 poslancev iz vrst LMŠ, SD, Levice, SAB, NeP in poslanec poslanske skupine DeSUS Robert Polnar je glasovalo proti.
Po ocenah koalicijskih partnerjev je imenovanje ministra pokazalo, da ima vlada v DZ dovolj glasov za nadaljnje delo in gredo lahko mirneje na oddih. Spomnili so tudi na sprejetje nekaj drugih vladnih ali koalicijskih predlogov v zadnjem tednu. Pomembna je bila potrditev novele zakona glede financiranja zasebnih šol. Nazadnje, na petkovi izredni seji, so poslanci prepričljivo potrdili tudi novelo zakona o pravilih cestnega prometa ter novelo zakona o orožju.
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je v izjavi za STA po seji DZ spomnil, da je glasovanje v demokraciji pač glavni pokazatelj tega, kaj se lahko stori in kaj ne.
V večjem delu opozicije pa so opozorili na šibkost vladne koalicije v DZ. Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da izvolitev ministra vidi kot poskus ustvarjanja videza trdnosti koalicije.
Največ kritik pa je del opozicije usmeril v odločitve poslancev DeSUS. Po oceni predsednice SD Tanje Fajon se je pokazalo, da bo DeSUS še naprej podpiral vlado. Da se je pokazal kot del koalicije, menijo tudi v LMŠ in SAB.
"Pokazalo se je tisto, kar sam govorim ves čas, da na DeSUS pri morebitni konstruktivni nezaupnici ne gre računati, posledično pa ne na 46 glasov za mandatarja. Kdor je do sedaj živel v tej iluziji, se mu je razblinila," je danes na Facebooku zapisal prvak LMŠ Marjan Šarec. Po njegovem mnenju je sicer jasno, da koalicija ne more zbrati 46 glasov in je zato umaknila dva zakona, "za katera je še dan prej trdila, da sta nujno potrebna, vsaj toliko, kakor zrak in voda". "Znak velike šibkosti, a tudi močne želje po oblasti za vsako ceno," meni Šarec.
Urednik portala Domovina in politični analitik Rok Čakš je za STA v petek ocenil, da je koalicija po referendumskem porazu pri svojem delovanju stopila na zavoro, trezno presodila položaj ter sprejela odločitev, da se ne bo izčrpavala v neenakovrednih spopadih, ki niso zanjo absolutno nujni. Analitik Aljaž Pengov Bitenc pa je prepričan, da je koalicija po porazu na referendumu šibkejša in ima manj avtoritete. A meni, da bi bila menjava vlade manj kot leto pred volitvami nesmiselna, edina dobra alternativna možnost pa bi bile predčasne volitve.