Dobrih osem let po eni izmed največjih letalskih tragedij, ko se je razplamtel boj za Doneck in Lugansk in je raketa nad vzhodno Ukrajino sestrelila potniško letalo Malaysian Airlines (umrlo je 298 ljudi iz desetih držav), so svojci ubitih dobili vsaj malce zadoščenja. Sodišče na Nizozemskem (večina potnikov je bila Nizozemcev) je po dveh letih in pol za tragedijo ob izbruhu konflikta v vzhodni Ukrajini obsodilo tri od štirih obtoženih v njihovi odsotnosti.

»Primerna samo najostrejša kazen«

Na dosmrtno ječo je bil obsojen nekdanji ruski agent in pozneje obrambni minister samooklicane republike Doneck Igor Girkin, ker je pomagal priskrbeti ruski raketni sistem buk iz ruskega oporišča Kursk. Sergej Dubinskij, vodja obveščevalcev pri separatistih ter ruski agent, je bil obsojen zaradi izdajanja ukazov v zvezi z raketo. Vodja enote ukrajinskih separatistov Leonid Karčenko pa je sodeloval pri prevozu rakete na bojišče. Eden od obtoženih je bil oproščen. Obsojeni bodo morali poleg tega plačati najmanj 16 milijonov dolarjev odškodnine svojcem žrtev.

Vsi obsojeni so sicer na begu – zadrževali naj bi se v Rusiji – in dvomljivo je, ali bodo sploh kdaj začeli prestajati kazen. Ko je sodnik Hendrik Steenhuis prebiral obsodbo, v kateri je sodišče ugotovilo, da ne obstaja nikakršen dvom, da je letalo, ki je bilo na poti v Amsterdam, strmoglavilo zaradi raket iz ruskega raketnega sistema, so svojci žrtev v dvorani zajokali. Iz prestreženih pogovorov obtoženih je sicer razvidno, da so mislili, da gre za ukrajinsko vojaško letalo. »Samo najostrejša kazen je primerna za to, kar so storili. Povzročili so zelo veliko trpljenja velikemu številu žrtev in njihovih družinskih članov,« je v obrazložitvi obsodbe dejal Steenhuis.

Medtem ko so iz Moskve sporočili, da bodo »mnenje sodišča« preučili, so sodbo pozdravili v Kijevu. Svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da gre za najmočnejši signal celotnemu svetu, tudi Rusiji, da bodo vsi vojni zločini Rusov dokumentirani, preiskani in pripeljani pred roko pravice ne glede na to, kako dolgo lahko traja. Podobno sporočilo je imel tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki pričakuje, da bodo sodili tudi tistim, ki so dali ukaz za napad.

Vojna ne pojenja

Ruska vojska je medtem nadaljevala raketne napade na ukrajinska mesta, vojna se je nadaljevala v vsej svoji silovitosti. Napadeni so bili Odesa, Kijev, Harkiv, regija Zaporožje in mesto Dneper. Ponovno je bila tarča energetska infrastruktura, prav tako je bilo uničenih več proizvodnih obratov za oskrbo z zemeljskim plinom na vzhodu države. Ukrajinske oblasti so se v času prvega zapadlega snega še vedno trudile, da po prejšnjih dneh raketiranj ponovno vzpostavijo oskrbo z elektriko po državi. Razmere so zelo kritične.

V uradu Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) so razmere opisali kot kritične, saj državi grozi več humanitarnih kriz. Do težav ne prihaja samo zaradi motene oskrbe gospodinjstev z elektriko, pomanjkanje elektrike povzroča tudi težave pri črpanju vode, zaradi česar milijoni nimajo dostopa do pitne vode. »Ne glede na to, kaj hočejo teroristi, ne glede na to, kaj želijo doseči, prebroditi moramo to zimo in pomladi postati še močnejši, kot smo sedaj. Še bolj moramo biti pripravljeni na osvoboditev celotnega našega ozemlja,« je novemu nizu raketnih napadov kljuboval predsednik Zelenski. Do ostrih bojev je prihajalo tudi v Donecku in Lugansku na vzhodu države.

Ukrajina in Rusija torej tudi ob prihajajoči zimi vztrajata pri nadaljevanju vojne. Po ocenah načelnika generalštaba ameriške vojske generala Marka Milleya Ukrajina kljub napredovanju v hersonski regiji nima možnosti za hitro zmago na bojišču. »Z vojaškega zornega kota ni velike verjetnosti za ukrajinsko zmago, ki jo ukrajinski predsednik opredeljuje s pregonom Rusov iz celotne Ukrajine, tudi Krima. Na politični ravni bi do rešitve lahko prišlo, če se Rusi umaknejo. To je možno,« je menil Milley in dodal, da je Rusija v defenzivi. V Kremlju so se medtem rogali ukrajinskemu spreminjanju stališč, češ da se ne nameravajo pogajati z Rusijo, nakar je Zelenski na srečanju G20 predstavil mirovni načrt in pozval k pogajanjem. »Cilje bomo dosegli ali z nadaljevanjem posebne vojaške operacije ali na pogajanjih,« je ob tem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov