Daljinec je bavbav

Prejšnja vlada je imela rada bone. To je bil tak njen kovidni zimzeleni napev in odgovor na vsa vprašanja tega sveta. Na pomanjkanje turistov, na moledovanja koronsko prikrajšanih gostincev, na prošnje prodajalcev elektronske opreme. No, pri slednjih so ubrali hudo čudno taktiko, saj so digitalne bone namenili le populaciji, ki zaseda starostni razpon od učenca/-ke 7. razreda osnovne šole do študenta/-ke, ki še ima status. Potem so izločili vse med recimo 25. in 55. letom, ker ti očitno nič ne potrebujejo – ne slušalk ne tečaja strojnega klekljanja. Tistim nad 55. letom pa so pokroviteljsko naročili, naj naprej sedejo v šolsko/tečajniško klop, kjer jim bo kakšen mozoljast računalniški zanesenjak razložil, kaj naredi simultan pritisk na tipke ctrl-alt-delete. Šele ko bodo obvladali klikanje po ikonicah, si bodo lahko kupili, kaj pa jaz vem, slušalke. Pustimo ob strani dejstvo, da so ljudje okoli teh let, ki jih je menda nujno treba digitalizirati, sodelovali ali bili vsaj zraven, ko se je rojeval svetovni splet, menda bo za vseh 700.000 in še nekaj letnikov 55+ na voljo, pazi zdaj, 5000 prostih mest za tečaje. Ostali si lahko digitalni bon zazipajo in si ga stlačijo v nič kaj digitalno odprtino nekje med hrbtom in nogami.