Mercator na svojih policah širi ponudbo pristne domače hrane, ki jo najdemo pod njihovo znamko Radi imamo domače. Ta povezuje že več kot sto živil, narejenih v Sloveniji iz doma pridelanih sestavin. Pred kratkim so se znamki Radi imamo domače pridružile tri novosti – dva sira in trajno mleko, ki jih predstavljamo tokrat.
Soznamčenje koristi trgovcu in proizvajalcu
Trajno mleko iz Posočja pod Mercatorjevo znamko Radi imamo domače pravzaprav prihaja iz kobariške mlekarne Planika. Sicer je ta najbolj znana po sirih, zlasti tolmincu, svežem mleku, skuti in maslu. A ker prodaja svežega mleka upada, prodaja mleka z daljšim rokom trajanja pa raste, ponujajo tudi trajno mleko. »Trajno mleko iz Posočja nastopa pod Mercatorjevo znamko Radi imamo domače, ker te znamke ne jemljemo kot klasično trgovsko znamko. Gre za soznamčenje ali co-branding, saj Mercator na embalaži predstavlja tudi proizvajalca in na zemljevidu Slovenije označi, od kod prihaja. Tako Mercator podpira domače in lokalne izdelke, naše trajno mleko pa približa kupcem iz vse Slovenije, torej tudi tam, kjer naših izdelkov še ne poznajo tako dobro. Prek Mercatorja dosežemo več kupcev in lahko prodamo več mleka. S soznamčenjem krepimo partnerstvo z Mercatorjem,« pravi direktor mlekarne Planika Miran Božič.
Tudi Mercator v Mlekarni Planika vidi dobrega partnerja, saj jo je letos izbral za najboljšega Agrobiznisovega dobavitelja. »So podjetje s tradicijo in sinonim za kakovostne mlečne izdelke, ki jih delajo samo iz mleka s posoških planin. Kupci njihove sire, skuto, maslo in jogurte lepo sprejemajo in prodaja stalno raste. Tradicionalna proizvodnja in domačnost izdelkov iz neokrnjene narave sta tudi srce zgodbe Radi imamo domače, ki jo Mercator razvija z malimi proizvajalci, kmetijami in zadrugami,« so zapisali v obrazložitvi.
Trajno mleko iz Posočja ima bolj poln okus
Trajno mleko iz Posočja ima specifičen, poln okus, na kar vpliva naravna prehrana, poseben način vzreje živali na planinah v Posočju, kjer se v poletnih mesecih živina pase, pozimi pa jo rejci krmijo s kakovostnim senom, ki ga pridelajo sami. Mleko je izključno od krav, ki se pasejo na kmetijah na hribovitih območjih v dolini rek Soče in Idrijce. V večini mleko prihaja s kmetij v Posočju, iz občin Tolmin, Kobarid in Bovec, deloma pa tudi z obrobnih območij občin Kanal ob Soči, Nova Gorica, Cerkno in Idrija. Mlekarna Planika kravje mleko odkupuje od približno 120 kmetij, mleko zbere v zbirnih centrih in ga odpelje v Italijo, kjer ga pod strogimi pogoji homogenizirajo in napolnijo v embalažo tetrapak.
»Od začetka odkupujemo le mleko iz Posočja in predelamo po čim bolj tradicionalnem postopku. Pri razvoju izdelkov iščemo dodatke, značilne za Posočje, ki bi našim izdelkom še poudarili okus Soške doline. Tak primer je sir z zeliščem dobra misel ali divjim origanom, ki raste na naših hribih, lokalna zeliščarka ga nabira za našo mlekarno, posuši in na roke zdrobi, mi pa ga vmešamo v sir. Sir dobra misel se dobro prodaja tudi kot darilo,« dodaja Miran Božič.
Sir s tartufi popestri testenine
Druga novost pod znamko Radi imamo domače je kravji sir s tartufi, ki ga izdeluje Kmetija Pustotnik iz Poljanske doline. Kombinacija blagega kravjega sira z bolj izrazitimi tartufi ustvari sir polnega in bogatega okusa. Sir vsebuje najmanj tri odstotke istrskih črnih tartufov. Struktura sira je kompaktna, vendar mehkejša, skorja pa nežne rumene barve. Sir s tartufi se lepo ujema z oljčnim oljem in svežim belim kruhom, odličen je za sirne plošče, svojo aromo pa lepo razvije tudi na testeninah.
»Mercator nam je ponudil takšno sodelovanje, zato smo se pridružili znamki Radi imamo domače. Všeč nam je bilo, da želijo širiti ponudbo sirov višje kakovosti in da so v nas videli primernega dobavitelja. Naša sirarna je dovolj velika, da lahko s siri oskrbujemo tudi trgovsko verigo oziroma vsaj del poslovalnic,« pravi Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik. Siri so in vedno bodo glavni v njihovi ponudbi, ki ji stalno dodajajo nove izdelke. Zadnji tak je navadni jogurt brez laktoze. »Med ljudmi je veliko takih, ki jim laktoza povzroča težave, zato smo se jim približali z jogurtom brez laktoze,« dodaja Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik. Pod znamko Radi imamo domače od začetka spomladi najdemo dva Pustotnikova sira – dimljenega in z belo plesnijo.
Sirarstvo Videc je mladi kozji sir razvilo prav za Mercator
»V Mercatorju lahko najdete različne naše izdelke iz kozjega mleka. Z njimi dobro sodelujemo, prek njih smo postali bolj prepoznavni in povečali krog kupcev. Sami so nas izzvali, ali bi jim lahko dobavili tudi mladi kozji sir in smo ga razvili. Mladi kozji sir je trenutno naprodaj samo pri Mercatorju,« opisuje Sonja Videc iz sirarstva Videc, kako jih trgovec spodbuja k razvoju.
Mladi kozji sir se odlično poda k sadju in oreščkom, pa tudi h kozarcu dobrega vina. Je seneni sir, ker je narejen iz senenega mleka, kar pomeni, da živali ne krmijo s silažo. Mladi kozji sir je prijetno nežnega okusa, v njem se harmonično prepleta raznolik spekter okusov, ki pride bolj do izraza, ko sir pred uporabo nekaj časa pustimo na sobni temperaturi. Struktura sira je gosta in dovolj kompaktna, da se lahko uporabi tudi za narezke in solate.
Sirarstvo Videc iz Vudroža pri Šentjurju se skoraj 25 let ukvarja s kozjerejo, od leta 2000 pa imajo tudi sirarno. Trenutno imajo 170 molznih koz in več kot deset različnih izdelkov. Od jogurta, sirotke, skute, poltrdih, trdih in mehkih sirov ter sirov z različnimi dodatki. Naprodaj so v trgovskih verigah, na tržnici v Celju in Ljubljani, po spletu in v manjših trgovinah.
V zadnjih treh letih so dogradili hlev, obnovili sirarno in se spoprijeli z izzivi, ki jih je prinesla korona. »Naši top trije dosežki v tem času so obnova sirarne in opreme, dodaten prostor za delavce. Dogradili in razširili smo hlev. Živali imajo več prostora in se bolje počutijo, mi pa lažje opravljamo svoje delo. Tretji uspeh pa je širitev prodaje na splet. Odprli smo svojo spletno trgovino in za dostavo uredili hladilo verigo. Prva naročila smo dobili tudi od hotelirjev in manjših ponudnikih kakovostnih lokalnih izdelkov,« pravijo v sirarstvu Videc.
Med drugim načrtujejo gradnjo sončne elektrarne, kar je skupaj z ogrevanjem na sekance pot k energetski samooskrbi. Tako bodo manj obremenjevali okolje in si znižali tudi stroške.
