Umetna inteligenca ni zgolj iznajdljiv sogovornik, ki obvlada pravilno formo pisanja za vsako priložnost, četudi si včasih rad izmisli kakšen podatek. Tudi ni zgolj nevidni umetnik, ki zna upodobiti vsak utrinek naše domišljije. Gre še za nekaj čisto fizičnega, žejnega in lačnega. Večina tega, kar razumemo pod izrazom umetna inteligenca, se dogaja v velikih podatkovnih centrih po svetu. Gre za industrijske hale, polne kablov, strežnikov in grafičnih kartic. OECD je na svoji spletni strani za umetno inteligenco novembra lani objavil poročilo o porabi vode za delovanje umetne inteligence. Opozorili so, da lahko že 10 do 50 vprašanj za chatGPT 3 porabi pol litra vode. Zmogljivejši model chatGPT 4 naj bi imel še večjo porabo. V nebo pa leti tudi poraba elektrike.
Nizozemski raziskovalec Alex De Vries, ki je s spletno stranjo Digiconomist postal ena od referenčnih točk za analize porabe elektrike kriptovalut, je že oktobra lani objavil članek, v katerem izpostavlja težave trenutnega vzpona umetne inteligence. Sedaj so se odmevi njegovih skrbi glede nebrzdane električne porabe začeli pojavljati tudi v izjavah vodilnih akterjev podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Elon Musk je ta mesec opozoril, da rasti umetne inteligence ne zavira več krč proizvodnje oziroma pomanjkanje zalog čipov, temveč je to vlogo prevzela dobava elektrike. Še bolj nazoren je bil Amazonov izvršni direktor Andy Jassy. Ta je dejal, da trenutno ni dovolj elektrike, da bi poganjali nove storitve z umetno inteligenco.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je izračunala, da bi se poraba podatkovnih centrov zaradi umetne inteligence do leta 2026 lahko več kot podvojila na več kot 1000 teravatnih ur. To je približno toliko, kot v enem letu porabi Japonska. Tam živi 125 milijonov ljudi. V Sloveniji je lani poraba znaša okoli 55 teravatnih ur. Leta 2022 je poraba svetovnih podatkovnih centrov znašala 460 teravatnih ur.
»Posodobljene regulacije in tehnološki napredek, vključno z večjo učinkovitostjo, bodo ključni za umirjanje skoka porabe elektrike podatkovnih centrov,« so opozorili pri IEA. Pri tem poznavalci področja svarijo, da na večjo učinkovitost ne gre staviti. Ne zato, ker ta ne bi bila mogoča ali ker ne bi bilo interesa, da bi se razvijalo bolj učinkovite tehnologije, zlasti učinkovitejšo strojno opremo. Bolj prevladuje skrb, da bodo vsak napredek na področju učinkovitosti pohrustali apetiti po dodatnih zmogljivostih.
De Vries pojasnjuje, da je bila poraba elektrike podatkovnih centrov od leta 2010 do 2018 dokaj stabilna kljub povečanju potreb. Stabilnost je v tem obdobju dejansko zagotavljal napredek energetske učinkovitosti strojne opreme. Pri umetni inteligenci pa ga skrbi, da bodo podjetja vsako dodatno učinkovitost opreme izkoristila z uporabo še večjih in zahtevnejših modelov z večjimi bazami podatkov. »Gre za dinamiko, ki ubija učinkovitost,« svari.
Podjetja so medtem na lovu za novimi lokacijami, kjer bi lahko postavljala podatkovne centre. Po podatkih Financial Timesa so na obzorju tudi lokacije v sosednji Italiji in vzhodni Evropi. Poleg dostopa do dovolj zalog električne energije pa mora biti na voljo tudi dovolj vode za hlajenje strojne opreme, ki proizvaja velike količine toplote.
