Kot v prejšnjih več sto napadih v Siriji od leta 2011, ki so bili ti večinoma usmerjeni na proiranske milice, Izrael ni prevzel odgovornosti ne za petkov napad pri Alepu, ko je umrlo 36 sirskih vojakov in šest pripadnikov Hezbolaha, ne za ponedeljkovo uničenje iranskega konzulata v Damasku, ko je umrlo osem Irancev, pet sirskih pripadnikov proiranskih milic in libanonski pripadnik Hezbolaha. A izraelski obrambni minister Joav Gallant je v torek v parlamentu dejal: »Povsod delujemo, vsak dan, da bi preprečili krepitev naših sovražnikov in da bi vsakemu, ki nas ogroža na Bližnjem vzhodu, dali vedeti, da je cena za to visoka.«
Velik udarec za gardo
V stavbi povsem porušenega konzulata je bila tudi rezidenca iranskega veleposlanika, ki pa je s svojo družino ostal nepoškodovan. Med štirinajstimi smrtnimi žrtvami tega napada, ki so ga izvedli lovci F-35 s šestimi izstrelki, sta dva pomembna poveljnika in generala iranske revolucionarne garde, tudi Mohamed Reza Zahedi, ki je koordiniral delovanje proiranskih milic v Siriji in Hezbolaha v Libanonu, stike pa je imel tudi s Hamasom. To je najhujši udarec za revolucionarno gardo po januarju 2020, ko so Američani v Iraku ubili glavnega poveljnika te elitne vojske Kasema Sulejmanija. Izrael zdaj očitno ni hotel zamuditi priložnosti, ko je dobil obveščevalne podatke, kje je Zahedi, ker naj bi njegova likvidacija zmanjšala varnostno grožnjo, ki jo v Siriji pomeni prisotnost Irancev in njihovih zaveznikov. Iran sicer zanika, da bi bili njegovi vojaki v Siriji, in trdi, da gre le za vojaške svetovalce.
Že decembra je Izrael v bližini Damaska ubil glavnega iranskega poveljnika za Sirijo generala Razija Musavija. Zdaj gre za prvi napad na diplomatsko predstavništvo, ki je mednarodno priznano iransko ozemlje, zato je ta napad obsodil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Če je Bela hiša vnaprej vedela za napad, ga verjetno ni odobrila, ker si prizadeva za popuščanje napetosti na Bližnjem vzhodu. S tem namenom menda potekajo v Omanu tajni pogovori med ZDA in Iranom.
Kaj bo storil Teheran?
Iranski predsednik Ebrahim Raisi napoveduje, da »ta podel zločin ne bo ostal brez odgovora«. Teheran bi lahko neposredno napadel Izrael ali pa njegova diplomatska predstavništva v svetu. Pomaga si lahko s proiranskimi milicami v Siriji in Iraku, tudi z libanonskim Hezbolahom. Najbrž pa bo Iran zadržan v povračilnih ukrepih, saj ni pripravljen za večji vojaški spopad. Ne sme pa dovoliti, da bi uničenje njegovega konzulata ostalo nekaznovano. Tudi najmočnejši iranski zaveznik Hezbolah, ki ni pozabil hudega poraza leta 2006, se noče spustiti v pravo vojno z Izraelom. A tej se bo težko izognil, če bo Izrael še naprej stopnjeval napade, ki zdaj segajo vse do južnega Bejruta, celo do Alepa na severu Sirije, kjer so Hezbolahove tovarne orožja. Sicer hoče Izrael prisiliti oborožene pripadnike Hezbolaha, da se umaknejo severno od reke Litani, kot zahteva mirovni sporazum iz leta 2006.