Kar dve leti trajajoča saga s sprejemanjem vladnega načrta o pošiljanju prosilcev za azil v Ruando je očitno dobila epilog. V ponedeljek zvečer je namreč zakonodajo dokončno potrdil parlament in čakal le še formalno kraljevo potrditev. Združeni narodi in Svet Evrope so London takoj pozvali, naj nove politike ne uveljavlja.
Veliko, če ne kar vsega o tako imenovani ruandski politiki, ki se je kot politika rodila iz brexitskih idej vladajočih konservativcev o suverenem nadzoru meja, sedanji premier Rishi Sunak pa ji je še kot finančni minister nasprotoval, je povedala notranja ministrica laburistične vlade v senci Yvette Cooper. V intervjuju na jutranji televiziji ji je ušla v medijih nedovoljena, razmeroma nežna kletvica. Zakon je razglasila za batshit (netopirski drek). S to besedo, za katero se je morala opravičiti, v vulgarni angleščini opišeš nekaj skrajno nerazumnega, trapastega, norega …
Kritiki pravijo, da gre za absurden in nehuman zakon, ki krši mednarodno pravo in ne bo ustavil ne prihajanja migrantov v čolnih prek Rokavskega preliva ne gangsterskih tolp, ki organizirajo smrtno nevarna prečkanja, niti ne bo reševal migrantskih življenj, kar naj bi bili cilji tega zakona, to je odvračanje od ilegalnega prihoda na Otok. Po njihovem mnenju prinaša še več trpljenja in smrti. V noči in jutru po sprejemu zakona se je izkazalo, da imajo prav: včeraj se je utopilo še pet ljudi iz čolnov, med njimi sedemletna deklica.
Sunak: Prvo letalo v dvanajstih tednih
Poslanci so zakon potrdili z večino 305 proti 237 glasovom. Na dodatnih dveh glasovanjih so z veliko večjo večino zavrnili dopolnila, ki so jih predlagali v lordski zbornici. Ta je potem prav tako solidno glasovala zanj, ob besedah enega od lordov, da je »napočil čas, da priznajo primarnost izvoljene zbornice parlamenta« (lordi so neizvoljeni, velika večina je imenovanih, osmina je dednih). Premier Sunak je potem napovedal, da bodo prva letala z deportiranimi ilegalnimi priseljenci poletela proti Ruandi v desetih do dvanajstih tednih, s čimer je moral storiti korak nazaj od svojih prejšnjih napovedi, da se bo to zgodilo že spomladi.
A tudi dvanajst tednov je pod vprašajem. Kritiki, med njimi pravniki za vprašanja spoštovanja človekovih, begunskih in azilnih pravic, pravijo, da bo o tem imelo zadnjo besedo evropsko sodišče za človekove pravice. Komisarja Združenih narodov za človekove pravice in za begunce pa sta britansko vlado pozvala, naj se odpove temu »kršenju mednarodnega prava«.
Vztrajanje, da je Ruanda varna
Ruandsko zgodbo so začeli pisati aprila 2022, ko sta Velika Britanija in Ruanda podpisali sporazum o migracijskem in ekonomskem razvojnem partnerstvu, po katerem naj bi Ruanda prevzela odgovornost za del nezakonitih priseljencev, ki prosijo za azil v Britaniji. Britansko vrhovno sodišče je lani razsodilo, da obstajajo tehtni razlogi za prepričanje, da pošiljanje prosilcev za azil v Ruando morda ni varno, ker se utegnejo tam soočiti z zakonskim pregonom. Ocenilo je, da je ruandska politika po britanski zakonodaji nezakonita.
Sunakova vlada se je na to odzvala s predlogom zakona, ki določa, da je Ruanda varna država (za deportirane azilante). Britanska vlada, ki je ruandski nakazala že skoraj četrt milijarde za namestitev azilantov (še 130 milijonov naj bi nakazala kmalu), čeprav ni tja odpeljala še niti enega, vztraja pri trditvi, da je Ruanda ustrezna destinacija zanje. Čeprav kritiki, med njimi tudi številni poslanci in lordi, trdijo ravno nasprotno, je velika večina v ponedeljek pozno zvečer glasovala za zelo sporen zakon, ki naj bi konservativcem pomagal preprečiti po vsem sodeč neizogiben hud poraz na prihodnjih volitvah, saj za laburisti že skoraj leto dni zaostajajo za 20 ali več odstotnih točk.
