Preskočila bi puberteto in dvajseta leta

Natanko četrt stoletja je minilo od takrat, ko je Lara Baruca z albumom Kar ne piše na slovensko glasbeno sceno prinesla svež veter. Izjemna glasbenica se je po daljšem premoru zdaj spet aktivirala in pripravlja nove pesmi pa tudi turnejo, ki se bo začela maja s koncertom v Avditoriju Portorož.

KOPER > Lara Baruca je svoj dar za glasbo pokazala že v otroštvu, saj je pri sedmih letih začela igrati klavir, prvi pevski nastop pa je imela že pri dvanajstih letih na festivalu Pomlad na Obali, kjer je nastopila s pesmijo Začenja se nova pot, ki sta jo napisala z očetom, sicer članom primorske skupine Platana. “Izkušnja res ni bila prijetna. Imela sem tako tremo, da sem se kot kip vkopala pred mikrofon in nepremično stala tam. Tik preden sem stopila na oder, se nisem spomnila, kako gre besedilo. Moja glava je bila prazna. Vsi nastopi so bili prava muka do gimnazijskih let, ko sem se začela ukvarjati z gledališčem, se spoprijateljila z odrom in dobila nekaj samozavesti za nastopanje. Potem ko sem začela nastopati z bandom, pa sem končno začutila tisto pravo strast za oder,” se spominja.

V glasbeni družini

Prve glasbene uspehe je doživela že v gimnazijskih letih. Takrat je dobila nagrado strokovne žirije na festivalu Melodije morja in sonca mladi, ki je bil tisto leto v Kopru, predstavila pa se je s pesmijo Hudič izgublja moč. “To je bilo tudi obdobje, ko so moje pesmi začeli predvajati na radiu. Še vedno me to, da slišim svojo pesem na radiu, za trenutek malo premakne.”

Glasbenica ni med tistimi, ki bi se gnali za uspehom, temveč je svojo kariero takrat jemala bolj kot igro, raziskovanje svojih zmožnosti, način samoekspresije. “Ko sem napisala prvo pesem skupaj z očetom, res nisem vedela, kaj počnem. Prihajam iz družine, ki je vedno ustvarjala glasbo, snemala albume, tako da je bilo to, da se jaz ukvarjam s tem, zelo naravno. Opazuješ starša, ki to počne, in potem to počneš tudi ti. Šele pozneje, ko sem imela ob sebi band in sem začela snemati plošče, se mi je začelo dozdevati, da bi to lahko bila moja življenjska pot,” razlaga Lara, ki je imela kar nekaj uspešnic, kot na primer Ti si se bal, Ko te ni, Lutka, Smeri neba …

A kmalu po albumu X, ki je zaznamoval deset let od izdaje prvenca Hudič izgublja moč, je bila sprejeta na master študij v Milanu in je zato nekaj let posvetila le študiju in delu, ki je sledilo. “Ko sem končala študij, sem še z dvema kolegoma soustanovila izdajateljsko hišo in je zagon tega posla posrkal skoraj ves čas, ki sem ga imela na voljo. V prostem času sem pisala besedila za druge, posojala glas za risane junake, ki so jih sinhronizirali v slovenščino, in si s partnerjem uredila stanovanje. Malo preden je pandemija ustavila svet, sem se tudi sama sesula zaradi izgorelosti in sem potrebovala poldrugo leto, da sem spet spravila svoje zdravje v normalo. Zdaj – trkam na les – lepo sodelujeva z mojim telesom,” v smehu razkrije Lara razloge, da se je za dobro desetletje umaknila s scene.

Zdaj ima res dobre razloge, da se spet aktivira. “Mineva 25 let od prelomne plošče Kar ne piše, ki vsebuje tudi uspešnico Ti si se bal, zaradi katere me je spoznala vsa Slovenija. Zdelo se mi je pomembno, da to četrtino stoletja praznujem z vsemi, ki se jih je ta plošča dotaknila,” pravi Lara, ki je že pripravila nove pesmi, nekaj priredb glasbenikov, ki jih občuduje, pa tudi predelave svojih uspešnic. “Vedno sem se trudila za to, da ustvarjam glasbo, ki je čim bolj to, kar čutim v danem trenutku, in še vedno je tako. V tem času se je vsekakor spremenil moj odnos do ustvarjanja. Veliko manj zasledujem neko svojo fiksno vizijo in bolj pustim, da proces teče svobodno. Če me to pripelje do nepričakovanega rezultata, se pustim prijetno presenetiti. Veliko manj je pričakovanj ter veliko več opazovanja in začudenja.”

Seveda glasbenica z veseljem spremlja aktualno dogajanje na glasbenem prizorišču. “Novi val slovenske

glasbe je neustrašen in noro dober, kar me res veseli. Zdi se mi, da se počasi otresamo percepcije, da smo majhni in da nas nihče ne more razumeti. Odpiramo se v svet, povemo, kaj imamo dobrega, in se znamo ob tem zabavati,” pravi. “Obožujem vse svoje glasbene kolege, res, vendar se ne družimo veliko. Toliko časa preživim v glasbi, moj posel je v glasbi, moja družina je v glasbi pa tudi moj partner, zato si želim okoli sebe ljudi, ki so v drugih poklicih, da se lahko pogovarjamo še o čem drugem,” pove v smehu.

Sovica, ki ima rada sadje in sprehode

V tem času ima Lara kup različnih obveznosti, zato so njeni dnevi zelo raznoliki in razgibani. “Če se le da, ne vstajam zgodaj, ker sem bolj sova. Dan vedno začnem z veliko skledo sadja, in ko lahko, se spravim ven na dolg sprehod. To sta dve stvari, ki sta temelj za moje zdravje. Preostalo je odvisno od sezone. Poleti berem na balkonu in večino bralne značke opravim čez poletje, ker so meseci navadno najmanj natrpani z delom. Pozimi veliko pečem. Kuhanje prepuščam partnerju, ker je veliko boljši od mene, slaščičarski del pa obožujem. Druženje velikokrat spremenim v 'prijetno s koristnim', ko povabim prijatelje, kolege v naš glasbeni krog in imamo čez vikend pisalne seanse, kjer ustvarjamo nove skladbe. Ko se mi vsi planeti poklopijo, pa se nekje dobimo s prijatelji, do poznega igramo družabne igre in se pogovarjamo o smislu življenja.”

Tudi Lara je ena od tistih žensk, ki se ne bojijo staranja, pač pa se veselijo izkušenj, ki jih prinesejo leta: “V naslednjem življenju bom preskočila puberteto in dvajseta. (smeh) No, malo zares, malo za hec – ko daš skozi svoj prvi Saturnov povratek, je vse lažje. Ujameš svoj ritem, spoznaš, kaj je vredno tvoje energije, tvojega fokusa in kaj je le mašilo. Ko si mlajši, se ti zdi vse tam zunaj pomembno, pozneje spoznaš, da so res pomembne stvari nekje drugje, globlje. Ampak zdi se mi prav tako. Mislim, da je super, da se mlajše generacije ukvarjajo z vsem, kar jih na svetu moti, ker se iz te energije rodijo spremembe. Pozneje pa je prav, da človek išče svoje ravnotežje in se bolj ukvarja s harmonijo. Vsako življenjsko obdobje ima svoje posebnosti.”

---