Neznana koda (2000). Foto: Slovenska kinoteka
Neznana koda (2000). Foto: Slovenska kinoteka

Tema, h kateri se avstrijski režiser v svojih filmih vedno znova vrača, je nasilje. Nasilje, ki izrašča iz nezmožnosti komuniciranja in odtujenosti sodobnega človeka. Tudi Neznana koda (iz leta 2000), ki bo na sporedu danes ob 19.00, se ukvarja s tem. Fragmentarne zgodbe, ki jih kot naključni skupni člen povezuje Anne (igra jo Juliette Binoche), odpirajo poglede v družbeno nestrpnost in sovraštvo.

Začetek retrospektive Michaela Hanekeja v Slovenski kinoteki

Haneke v svojih filmih, ki jih večinoma snema po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah, z izvirnim filmskim jezikom vselej mojstrsko manipulira z gledalčevimi pričakovanji in odzivi. "Za Hanekeja je torej umetniško delo v prvi vrsti moment in sredstvo spoznanja," v osrednjem prispevku zbornika o režiserju poudari Anja Naglič. Hanekejev kompleksni svet bodo poleg Anje Naglič v zborniku z različnih vidikov osvetlili še Nadja Gnamuš, Anja Banko, Robert Kuret, Andrej Goričar, Aljoša Kravanja, Ivana Novak, Ana Šturm in Ženja Leiler. Javna predstavitev zbornika bo 3. aprila pred projekcijo filma Skrito iz leta 2005.

Michael Haneke. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke
Michael Haneke. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke

V Slovenski kinoteki bo retrospektivo spremljala tudi razstava, posvečena Hanekejevemu opusu. Poleg fotografij iz filmov in zakulisja snemanj si bo mogoče ogledati tudi nekaj strani iz Hanekejevih snemalnih knjig, ki pričajo o režiserjevi izredni natančnosti. Razstavljene fotografije so del zbirke Michael Haneke Avstrijskega filmskega muzeja na Dunaju.

Retrospektivo Michaela Hanekeja Slovenska kinoteka pripravlja v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana.

Učiteljica klavirja (2001). Foto: Slovenska kinoteka
Učiteljica klavirja (2001). Foto: Slovenska kinoteka

Mednarodno uveljavljeni in s številnimi najuglednejšimi priznanji odlikovani režiser in scenarist je od leta 1974 do danes s 23 igranimi televizijskimi in kinematografskimi celovečerci ustvaril enega najbolj družbeno angažiranih opusov sodobnega časa, ki je tako v vsebinskem kot v formalnem pogledu izjemno celovit in avtorsko prepoznaven.

Hanekejevi filmi so neizprosno analitični portreti sodobnega časa, njihovi protagonisti pa delujejo kot družbene funkcije. Njegovi filmi učinkujejo kot hipoteze o skrajnostih zahodne družbe – od samomora iz preobilja v njegovem kinematografskem prvencu Sedmi kontinent (1989) do uboja drugega iz krute radovednosti pogleda, ki doseže vrhunec v Bennyjevem videu (1992) in Smešnih igrah (1997).

Večina neposrednega nasilja je sicer umaknjena pogledu in prepuščena domišljiji gledalstva, ki pa je takih podob še kako vajeno iz svoje medijske okolice. Groza, kot jo kaže Haneke, se tako skriva prav v gledalčevi navajenosti nasilja. A Haneke je ustvarjalec, ki vsaj do neke mere še verjame v moč filmske umetnosti, da skozi šok in provokacijo razpira trenutek za razmislek in dialog, so še zapisali pri Slovenski kinoteki.

Skrito (2005). Foto: Slovenska kinoteka
Skrito (2005). Foto: Slovenska kinoteka

Retrospektiva bo potekala do 15. septembra, poleg omenjenih pa bodo med drugim na ogled še filmi 71 fragmentov iz kronologije naključja … in kaj pride potem? (After Liverpool), Tri poti k jezeru, Učiteljica klavirja, Gospica, Beli trak, Ljubezen, Variacija, Lumiere in drugi – epizoda Dunaj + Grad, Volčji čas in Srečen konec.


Pred nedvanim je bil na Televiziji Slovenija na ogled dokumentarni film o Hanekeju, ki si ga lahko ogledate spodaj.

Hanekejeva koda