Onkološki bolniki, žrtve samovolje in komoditete
Šokirani in jezni so bili 7. marca rakavi bolniki, naročeni na laboratorij, pregled, kemoterapijo in druga zdravljenja na Onkološkem inštitutu (OI), ko so izvedeli, da bodo morali na terapijo priti spet naslednji dan, ker vsega na isti dan ne bodo več deležni. Predstavniki bolnikov trdijo, da gre za samovoljo OI in da je bil stari režim ugodnejši. OI pa trdi, da je novost v korist bolnikov in zanemarja dejstvo, da je glavnina bolnikov doma daleč od Ljubljane, zato je zanje že pot enkrat mesečno težavna ter terja dobro logistiko.
Onkološki bolniki so med vsemi bolniki najbolj potrpežljivi in najbolj hvaležni za zdravljenje, čeprav je to zelo naporno in ima ogromno mučnih stranskih učinkov. Na OI se zdravi skoraj dve tretjini vseh rakavih bolnikov. Zanje je pot na OI vsake tri ali štiri tedne polna upanja in želje po ozdravitvi ali vsaj zaustavitvi raka. Zato jim ni težko temu nameniti ves dan za pot z reševalnim vozilom, vozilom bližnjega ali za pot z lastnim avtom, če so še sposobni vožnje.
Vodstvo OI namerno zanika problem, ki ga novi režim dela povzroča rakavim bolnikom. Gluho je za njihove utemeljitve, kar kaže, da ta režim s komoditeto in ignoranco ustreza zaposlenim, slabša življenje rakavih bolnikov in dodatno obremenjuje zdravstveno blagajno.
Rešilec jih pobira tam, kjer živijo, in hkrati pelje šest bolnikov, zato se morajo vsi voziti do vseh krajev bivanja vseh potnikov v Ljubljano in nazaj. Tudi na OI vsi mirno čakajo, da vsak opravi vse - od preiskave do kemoterapije, imunske terapije ali hormonskega zdravljenja. Doslej so bili zadovoljni, da je vsak vse dobil še isti dan, ne glede na dolžino čakanja vseh. Nikoli se nad tem nihče ni pritožil.
Tisti, katerih sorodniki, prijatelji, sosedje lahko brez težav dobijo prosti dan, da jih enkrat v mesecu peljejo na OI in počakajo ter odpeljejo nazaj, so za to bližnjim zelo hvaležni. Morajo pa si bližnji za to urediti prosti dan, saj so večinoma zaposleni. Prosti dan je treba dovolj zgodaj najaviti. Doslej ga je večina brez večjih težav še dobila, poslej pa postaja vse večja težava dobiti kar dva prosta dneva zapored, ker je treba rakavega bolnika dvakrat zapored voziti v Ljubljano. A to vodilnih na OI ne zanima in se s tem sploh ne ubadajo! Morda zato ne, ker sami zlahka dobijo prosti dan kadar koli se jim zahoče ...
Novi režim dela na OI je že začel povzročati po nepotrebnem podvojene stroške za bencin in povrnitev potnih stroškov bolnikom, ki se pripeljejo sami ali z bližnjimi! Ti stroški so odslej podvojeni tudi, ko gre za prevoze z reševalnim vozilom. Stroške poravna bolniku in tudi reševalni službi zdravstvena blagajna ZZZS. Zaradi novega režima jih bo morala plačati za dvakratno pot na OI in nazaj in ne le za eno pot na mesec. Tako je blagajna ZZZS dodatno obremenjena in bo zato manj denarja za druge stroške in vrste zdravljenja!
Vodstvo OI med drugim trdi, da se bo pač več bolnikov vozilo z rešilci, če jih bližnji ne bodo mogli sami voziti na OI. To pa izraža njihovo kratkovidnost, brezbrižnost in dejstvo, da jim je malo mar, če s tem povečujejo stroške v zdravstveni blagajni in povzročajo dodatno obremenjenost reševalnih služb. Reševalnih vozil in voznikov v nobeni občini za takšne prevoze ni neskončno veliko. Že doslej so morali te prevoze zelo dobro usklajevati in skrbno dnevno zbirati za vsak sedež v vsakem vozilu dovolj rakavih bolnikov, ki so že naročeni in prevoz na OI nujno potrebujejo. Ker sta poslej nujni dve vožnji istih bolnikov dva dni zapored, so zdaj ta vozila in vozniki še toliko bolj zasedeni. Zato se je bati, da vseh terapije in pregleda potrebnih rakavih bolnikov ti rešilci ne bodo več uspeli prevzeti, saj se je tudi zanje čas za to za polovico skrčil!
Prej je imelo vsako vozilo čas pet dni na teden, povprečno 20 dni na mesec in je skupaj ustreglo približno 120 rakavim bolnikom. Poslej mora vsakega bolnika na mesec vsako vozilo peljati v Ljubljano dvakrat in se torej možno število potnikov na mesec na eno vozilo skrči na samo 60 rakavih bolnikov! Ti prevozi so zdaj občutno dražji tudi za ZZZS. Ta mora od 7. marca dalje plačati za vsakega bolnika za prevoz z reševalcem dvakrat več, kot prej, saj se je število prevozov za vsakega bolnika torej podvojilo!
Je ob tej samovolji OI v ozadju kaj drugega? Gre za večji zaslužek OI, ki za vsako storitev dobi plačilo iz ZZZS in ker poslej vsakega bolnika namesto enkrat (isti dan) obravnava dvakrat (dva dni zapored), tudi delo zaračuna dvakrat? Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da je to res in da je lansko poslovno leto OI sklenil s kar 1,8 milijona evrov izgube, zato mora letos na vsak način pridobiti več javnega zdravstvenega denarja.
Kot posmeh rakavim bolnikom, njihovim bližnjim, javnosti in zdravstveni blagajni odmeva izjava direktorice OI Zlate Štibar Kisić: tako odločitev je potrdil tudi član sveta OI - predstavnik rakavih bolnikov. Kot da se ne ve, kako nemočen je posameznik laik, ko skuša nasprotovati dobro naoljeni usklajeni ekipi ustanovitelja in zaposlenih, pa še v navzočnosti vodilnih.
Čudi opis strokovne direktorice OI Jane Ocvirk, da je doslej vsak bolnik najprej čakal na stopnicah več kot uro, zatem še v dnevni bolnišnici uro ali tri na terapijo in da to zdaj, ko pride drugi dan nazaj, dobi takoj. Strokovnjaki za organizacijo dela pravijo, da je slednja vedno ogledalo vodstva, vodilnih in strokovne usposobljenosti. Sporna in po svoje žaljiva se zdi tudi izjava Štibar Kisić: “Pripeljati se, iti v reševalno vozilo ali zaprositi svojca za prevoz je nič proti temu, kar so ti bolniki doživljali tukaj!” Le kje je bila doslej? Zakaj je to mirno gledala? Zakaj tega že ni sama primerno uredila? Tudi njeno trditev, da se nad spremembami pritožuje le eno društvo, zavračajo številna pisma in telefonski klici onkoloških bolnikov, ki jih dnevno prejema predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar, v preteklosti dolgoletna direktorica OI, ki zdajšnjega režima dela ne bi nikoli uvedla.
V dveh tednih je postalo očitno, da vodstvo OI namerno zmanjšuje in zanika problem, ki ga novi režim povzroča rakavim bolnikom in bližnjim. Gluho ostaja za utemeljitve prizadetih, kar potrjuje, da novi režim dela ustreza komoditeti zaposlenih, ki se zatekajo v ignoranco. Vse to pa slabšata življenje rakavih bolnikov in dodatno obremenjuje zdravstveno blagajno.