Ko so hrvaškega premierja in voditelja stranke HDZ Andreja Plenkovića te dni vprašali, kdaj bodo letos parlamentarne volitve, je odvrnil, da ne v prvem ne v zadnjem trimesečju, bodo pa »ob pravem času, ki bo po mojem najbolj primeren«. Glede na ustavne roke bodo volitve najpozneje konec septembra, Plenković pa je v pogovoru za Hrvaški radio pustil prostor za ugibanja, ali bodo pred evropskimi volitvami 9. junija ali po njih. Obstaja tudi zelo majhna možnost, da bodo na isti dan, čeprav je precej verjetneje, da bodo evropske volitve ogrevanje, ki bo pokazalo vmesni čas pred parlamentarnimi. Pri tem pa ne gre pozabiti niti na evropske ambicije Plenkovića, ki se spogleduje z visokimi položaji v EU. Decembra pa bodo na sporedu še predsedniške volitve, ki bodo zaokrožile hrvaško supervolilno leto 2024.
Opozicija brez prave vsebine
Opozicija je v preteklosti sicer zahtevala predčasne parlamentarne volitve ob vsaki novi aferi ministrov HDZ, ki jih ni manjkalo. Je pa vprašanje, koliko je resnično pripravljena stopiti pred volilce in jim predstaviti konkretne razvojne programe in načrte, ki zagotavljajo dvig življenjskega standarda, tudi ko bo enkrat znana volilna nedelja. Nihče od doslej izpostavljenih kandidatov za predsednika vlade, kot so šef SDP Peđa Grbin, vodja Domovinskega gibanja Ivan Penava ali koordinatorica Zmoremo! Sandra Benčić, se zaenkrat ni izkazal kot politik premierskega formata, njihove stranke pa nimajo zadostne podpore volilcev, da bi jih izstrelili v Banske dvore. Tudi predsednik države, nekdanji premier in predsednik SDP Zoran Milanović menda dvomi o dometu SDP pod vodstvom Grbina.
Na drugi strani stranke HDZ ne morejo iztiriti niti tekoči trak korupcijskih afer, inflacija nad povprečjem EU, počasna popotresna obnova, zamrznjene institucionalne reforme niti vse bolj ex cathedra bahavost Plenkovića. Obenem je letošnji proračun naravnala izrazito predvolilno z več denarja za plače in pokojnine, kar dodatno potrjuje moč HDZ, da usmerja denarne tokove v državi, tako pa tudi vpliva na politično razpoloženje volilcev. Vlada se hvali z makroekonomsko stabilnostjo v času krize, z obilico evropskega denarja, ki financira različne infrastrukturne projekte, prevzemom evra in s članstvom v schengnu od lanskega leta.
Kdo bo v koaliciji?
Lani je HDZ v raziskavah javnega mnenja sicer izgubila kakšno odstotno točko, a je z več kot 25-odstotno podporo še zmeraj daleč najbolj priljubljena. Prva zasledovalka SDP je ima dvakrat manj, ostale stranke, ki lahko računajo z nekaj več sedeži v saboru, kot skrajno desni Most in Domovinsko gibanje ter zelena levica Zmoremo!, pa nihajo med šestimi in devetimi odstotki podpore. Izidi anket sicer upoštevajo celotno Hrvaško kot eno volilno enoto, medtem ko volitve potekajo v desetih volilnih enotah ter še v enajsti in dvanajsti za poslance iz izseljenstva in manjšine, zato ne gre izključiti možnosti, da v sabor pridejo tudi poslanci regionalnih ali manjših nacionalnih strank, kot so Istrska demokratska skupščina, Stranka upokojencev, Delavska fronta, Hrvaški suverenisti ali Socialdemokrati, ki so se odcepili od SDP, kar prispeva k dodatnemu drobljenju opozicije. Širše opozicijske koalicije, ki bi lahko ogrozila HDZ, denimo s sinergijo SDP in Zmoremo!, očitno ne bo, kot je ne bo niti na centru ali na desnici. Tako je zaradi volilnega sistema težko predvidevati drugačen scenarij od prepričljive zmage HDZ. Ta lahko računa še na poslance iz diaspore.
Kljub temu bodo po neuradnih projekcijah v vladajoči stranki potrebovali še deset poslancev za večino 76 sedežev v saboru, to pa odpira prostor za različne špekulacije o tem, koga bi izbrali za koalicijskega partnerja. Proti sodelovanja s HDZ ne bi imeli nič v Domovinskem gibanju, kjer so večinoma bivši bolj desni člani vladajoče stranke, niti Socialdemokrati. Po volitvah pa bo kandidatov za koalicijo še več, saj HDZ lahko pritegne k sebi stranke iz širokega spektra od sredine do desnice.
Pričakovati je sicer krepitev spopadov na strankarski sceni, verjetno tudi nekatera nova zavezništva, kar bo s strani spremljal Milanović. Uradno se še ni odločil, ali se bo potegoval za drugi predsedniški mandat, po katerem bi se lahko politično upokojil. Je pa daleč najbolj priljubljeni politik v državi in za mnoge edini, ki bi lahko ustavil novo zmagoslavje HDZ v letu 2024, kar bo lahko potrdil na predsedniških volitvah.
