Madež, ki ga je spremljal močan vonj po gnojevki, ki je prejšnjo nedeljo iztekla iz kmetijskega obrata, je v petek dosegel Postojnsko jamo, skozi katero je tekel nekaj ur, kljub nevarnosti za ves podzemni svet. "Pod osemdeset odstotkov naj ne bi padel kisik v vodi, ker potem začnejo ribe poginjati, padel pa je na 71 odstotkov, a je bilo to obdobje zelo kratko," je pojasnil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame.

Prav zaradi obilnih padavin je bil val onesnaženja hiter in intenziven, padavine so ga namreč pospešile, a na srečo tudi precej razredčile. Precej strahu je bilo za človeške ribice, a te niso bile v hudi nevarnosti. 

"Podzemeljske živali, pa tudi proteus je relativno robustna žival, lahko preživi marsikakšen stres, je pa po drugi strani ta žival še relativno nepoznana," je poudaril Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje Krasa. Proteus lahko živi tudi 100 let in takšni dogodki morda niso takoj občutni, vprašanje pa je, kaj to pomeni na dolgi rok.  

Pri samem izlitju gnojevke so se sicer pojavili očitki, da bi morda lahko onesnaženo vodo prečrpali. To je nemogoče, ob takšnih nesrečah smo skoraj nemočni, pa je priznal poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. "Želeli smo postaviti tako imenovane površinske prepreke, pa nas je stroka obvestila, da pri gnojevki ne moremo preprečiti s plavajočimi preprekami."

Ne gre torej toliko za to, kakšno je pravilno reševanje tovrstnih dogodkov, ampak za to, kako jih preprečiti. Kot je pojasnil Mulec, to ni prvi tovrstni dogodek, saj se je to zgodilo tudi že v preteklosti. Treba bi bilo določiti, kje se lahko uporablja gnojilo, koliko ga lahko okolje še prenese, predvsem pa, kje in kdaj se ne sme, je opozoril Batagelj: "Smo samo kričali v enem trenutku, sistemsko pa še nismo rešili. Glede na obiske, ki so napovedani, kaže dobro, ampak da ne bomo prehitro zadovoljni."

Nenazadnje je tukaj, poleg jame in človeške ribice, v nevarnosti tudi pitna  voda za sto tisoče ljudi.